Jedro

Tožnika za obravnavano tožbo nimata pravnega interesa, saj se njun položaj v konkretnem upravnem postopku ne bi spremenil (izboljšal), tudi kolikor bi sodišče tožbi ugodilo in sklep o prekinitvi odpravilo, saj je upravni organ o zadevi odobritve pravnega posla že odločil.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijanim sklepom upravni postopek odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskimi zemljišči parc. št. 1097, 1098, 1099, 1100, vse k.o. …, sklenjen po pravnomočni sodbi Okrajnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. P 254/2010 z dne 4. 3. 2011 med A.A. in B.B. kot prodajalcema ter gospodarsko družbo A. kot kupko, do odločitve Upravne enote Sevnica o priznanju statusa kmetijske organizacije družbi A. v letu 2008, prekinil (1. točka izreka) ter odločil, da se bo upravni postopek odobritve nadaljeval po dokončnosti oziroma pravnomočnosti odločbe Upravne enote Sevnica (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je Upravno sodišče RS s sodbo, I U 698/2014 z dne 5. 5. 2015, odločbo Upravne enote Murska Sobota z dne 9. 3. 2012 odpravilo in zadevo vrnilo organu v ponovni postopek z napotilom, da dopolni ugotovitveni postopek in ponovno pozove stranko z interesom, da izkaže izpolnjevanje pogojev po 5. točki prvega odstavka 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Družba A. je 16. 6. 2015 pri organu podala vlogo za izdajo odločbe o priznanju statusa kmetijske organizacije za leto 2008. Upravni organ je ugotovil, da je za odločanje pristojna Upravna enota Sevnica ter ji odstopil vlogo v reševanje. Ker je priznanje statusa kmetijske organizacije družbi A. za leto 2008 predhodno vprašanje, od rešitve katerega je odvisna odločitev o glavni stvari, je upravni postopek s sklepom prekinil na podlagi 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnikov zavrnil ter opozoril, da je v času odločanja organa o njuni pritožbi zoper sklep o prekinitvi, odločba o statusu stranke z interesom že izdana – 17. 8. 2015 in pravnomočna z dnem 20. 8. 2015. 3. Tožnika v tožbi predlagata, da naj sodišče prvostopni sklep v celoti odpravi in vrne prvostopnemu organu celotno zadevo v ponovno odločanje z navodilom, da o vprašanju statusa kmetijske organizacije odloči na podlagi dokazov v spisu, brez upoštevanja na novo pridobljene odločbe z dne 17. 8. 2015, podredno pa, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da odloči na podlagi dokazov v spisu brez upoštevanja odločbe z dne 17. 8. 2015 tako, da nasprotni udeleženec ne izpolnjuje statusa kmetijske organizacije. Vprašanje o izpolnjevanju pogojev za kmetijsko organizacijo je sporno že od samega začetka in zaradi zakonite izvedbe postopka je nujno potrebno, da se tožnikom omogoči kontradiktorni postopek. Gre za predhodno vprašanje, o katerem bi lahko odločal tudi naslovni organ. Pravnomočne odločbe UE Sevnica zato v tem postopku ni mogoče upoštevati. Organ je A. že pozival k predložitvi dokazil za leto 2007, ki pa jih ta ni predložila. Že takrat bi lahko odločil sam, s tem pa bi tožnikoma omogočil kontradiktoren postopek. Predlagata odpravo izpodbijanega sklepa in povrnitev stroškov postopka.

4. Stranka z interesom je na tožbo odgovorila in predlaga zavrženje tožbe, ker izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), niti upravni akt v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Podredno pa predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

6. Tožba ni dovoljena.

7. V obravnavani zadevi tožnika vlagata tožbo zoper sklep o prekinitvi postopka, izdan v upravni zadevi odobritve pravnega posla pri prometu s kmetijskimi zemljišči. 8. Ugotoviti je, kar izhaja iz samega upravnega spisa in navedb v tožbi, da se je upravni postopek v upravni zadevi odobritve pravnega posla, ki je bil prekinjen z izpodbijanim sklepom do odločitve Upravne enote Sevnica o priznanju statusa kmetijske organizacije družbi A. d.o.o. v letu 2008, že v času vložitve tožbe zoper izpodbijani sklep pri Upravnem sodišču, dne 1. 12. 2015 že nadaljeval, saj je bilo o vprašanju statusa kmetijske organizacije A. d.o.o., z odločbo Upravne enote Sevnica, št. 330-364/2012/5 z dne 17. 8. 2015, že pravnomočno odločeno (20. 8. 2015). Nadalje iz upravnega spisa še izhaja, da je upravni organ o zadevi že vsebinsko odločil z odločbo, št. 330-3239/2011-52 (0406) z dne 17. 12. 2015, o vloženi pritožbi tožnikov je odločil tudi že drugostopni organ z odločbo, št. 3308-11/2016/7 z dne 23. 8. 2016, tožnika pa sta zoper odločitev tudi že vložila tožbo v upravnem sporu, ki jo vodi sodišče pod opr. št. I U 1404/2016. 9. Na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi. Gre za razlog, po katerem sodišče tožbo zavrže zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Kdaj ima stranka pravni interes, izhaja iz predpisa, saj mora biti korist v smislu citirane 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pravna. Predpis je torej tisti, ki določa, ali ima kdo kakšno pravno korist v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku. Na podlagi drugega odstavka 153. člena ZUP prekinitev postopka traja, dokler so podani razlogi, v primeru predhodnega vprašanja, dokler predhodno vprašanje ni dokončno oz. pravnomočno rešeno. V obravnavani zadevi, ko gre za zgoraj opisano procesno situacijo po določbah ZUP, tožnika za obravnavano tožbo nimata pravnega interesa, saj se njun položaj v konkretnem upravnem postopku ne bi spremenil (izboljšal), tudi kolikor bi sodišče tožbi ugodilo in sklep o prekinitvi odpravilo, saj je upravni organ o zadevi odobritve pravnega posla že odločil. Navedeno upravnemu organu ne omogoča, da bi o odpravljenem sklepu o prekinitvi ponovno odločal, kot predlagata tožnika v primarnem zahtevku. Posledično so zato nerelevantni vsi ugovori v zvezi s pravilnim vodenjem postopka odobritve in navodili, ki naj bi jih s strani sodišča prejel organ.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrglo s sklepom na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kot izhaja iz izreka.

11. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.