Jedro

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 115199/2013 z dne 15. 7. 2013 ostane v veljavi tako, da je toženka dolžna tožnikom plačati znesek 36.765,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in povrniti stroške izvršilnega postopka, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek in odločilo še o pravdnih stroških. Sodišče je presodilo, da je najemna pogodba za poslovni prostor za določen čas, ki je bila sklenjena med toženko in skrbnikom za poseben primer, prenehala veljati 16. 10. 2009, ko je nastopila pravnomočnost sklepa o dedovanju po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu. Skrbnik za poseben primer je po pravnomočnosti sklepa o dedovanju o spremembi lastništva obvestil upravitelja poslovne stavbe, ki je od tedaj dalje račune za najemnino izdajal v imenu tožnikov. Sodišče je ugotovilo, da je toženka tudi po 16. 10. 2009 poslovni prostor še vedno uporabljala na način kot je bilo dogovorjeno z najemno pogodbo ter še naprej plačevala najemnino, zato je presodilo, da je bila najemna pogodba na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPSPP obnovljena za nedoločen čas. Posledično je toženka dolžna plačati vtoževane zapadle in še ne plačane najemnine.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in v izpodbijanem obsodilnem delu, to je v I. in IV. točki izreka, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Potrdilo je stališče prvostopenjskega sodišča, da je toženka vsaj še dve leti po pravnomočnosti sklepa o dedovanju po pokojnem denacionalizacijskem upravičencu poslovni prostor uporabljala v obsegu, kot je bilo dogovorjeno z najemno pogodbo, zato je bilo najemno razmerje na podlagi zakonskega določila obnovljeno za nedoločen čas.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj: 1) ali je najemna pogodba za poslovni prostor lahko veljavna, tudi če ni sklenjena v pisni obliki; 2) ali se lahko najemna pogodba za poslovni prostor podaljša iz razmerja za določen v razmerje za nedoločen čas, kadar se spremenijo bistveni elementi najemne pogodbe; 3) ali je ravnanje pogodbene stranke, ki več let noče skleniti najemne pogodbe v pisni obliki, fravdulozno in 4) ali so tožniki aktivno legitimirana za uveljavljanje zahtevkov tretjih v izvršbi na podlagi verodostojne listine? Navaja, da je sodišče kršilo 12. člen Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju ZPSPP) in odstopilo od sodne prakse (VSK Cp 988/2007, VSL I Cpg 123/2011, VSM Cpg 135/96), ker je toženki naložilo plačilo najemnine, čeprav najemna pogodba za poslovni prostor ni bila sklenjena v pisni obliki. Na podlagi 27. člena ZPSPP pogodba ni mogla biti obnovljena za nedoločen čas, ker sta se spremenili stranki najemne pogodbe, ker je toženka uporabljala bistveno manjši del prej najetih prostorov in ker je tožniki niso obvestili o pravnomočnosti sklepa o dedovanju, niti ji v podpis niso ponudili nove najemne pogodbe. Tožniki niso aktivno legitimirani za uveljavljanje zahtevkov, ker je račune za najemnino izdala tretja oseba - upravnik stavbe.

4. Iz podatkov Poslovnega registra Republike Slovenije izhaja, da se je 21. 1. 2016 nad toženko začel stečajni postopek. Za ta primer Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 4. točki 205. člena določa, da se pravdni postopek prekine po samem zakonu. Pravna posledica prekinitve pravdnega postopka je prepoved sodišču, da v času prekinitve postopka opravlja kakršnakoli pravdna dejanja. Izjemo pomeni situacija, ko prekinitev nastane po koncu glavne obravnave (drugi odstavek 207. člena ZPP), saj lahko tedaj sodnik na podlagi obravnave izda odločbo. Takšna situacija je podana tudi v tej zadevi, saj je prekinitev postopka nastopila, potem ko je toženka že vložila predlog za dopustitev revizije, druga pravdna dejanja strank v zvezi s tem postopkom pa niso predvidena.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).