Jedro

S tem, ko je o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje štipendije, odločil drugostopenjski organ, je bila kršena določba drugega odstavka 106. člena ZUP (da o predlogu odloča tisti organ, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje), ki ga sodišče v postopku obravnava kot materialno pravo. Zaradi kršitve materialnega prava pa je bila odločitev tožene stranke, da se tožnici ne dovoli vrnitev v prejšnje stanje, nepravilna in nezakonita

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se odpravi drugostopenjska odločba tožene stranke št. ... z dne 22. 3. 2011 in se zadeva vrne toženi stranki v nov postopek.

Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 433,20 EUR in stroške pritožbe v znesku 247,68 v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka dosojeni znesek stroškov nakaže na TRR Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. ..., sklic BPP 51/2012.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi Centra za socialno delo ... št. ... z dne 18. 10. 2010 in Ministrstva za delo, družine in socialne zadeve št. ... z dne 22. 3. 2011 ter da se predlogu tožnice za vrnitev v prejšnje stanje ugodi tako, da se šteje vloga za uveljavljanje pravice do državne štipendije za šolsko leto 2010/2011 za pravočasno in se tožnici prizna pravica do prejemanja državne štipendije, ki jo je pridobila na podlagi odločbe Centra za socialno delo ... št. … z dne 30. 9. 2009 za izobraževanje na Srednji ... šoli Ljubljana, program ... , za šolsko leto 2010/2011 ter da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti vse stroške postopka v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je dne 9. 9. 2010 vložila vlogo za uveljavljanje pravice do državne štipendije, vendar en dan prepozno. Tožnica je mladoletna oseba, za njo pa sta dokumente za pridobitev štipendije zbirala starša, oddajo vloge pa sta zaupala sinu, bratu tožnice. Prišlo je do nepričakovanega dogodka in sicer se je brat tožnice dne 5. 9. 2010 pri igranju nogometa poškodoval in moral v bolnišnico. Zaradi poteka dogodkov je sin, to je brat tožnice, vlogo oddal dne 9. 9. 2010, kar je bilo en dan prepozno. Tudi brat tožnice je zaradi poteka dogodkov svojo vlogo za uveljavljanje pravice do državne štipendije oddal en dan prepozno. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami) v tretjem odstavku 103. člena določa, da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če je stranka po očitni pomoti zamudila rok pa je pristojni organ vlogo prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, če bi stranka zaradi zamude izgubila kakšno pravico. O vrnitvi v prejšnje stanje bi moral odločiti organ prve stopnje, pa tega ni storil. Tožnica je v svoji vlogi za vrnitev v prejšnje stanje tudi obrazložila, zakaj je bil rok zamujen, na narok pa je njen zakoniti zastopnik podrobno obrazložil in opravičil zamudo roka. Organ prve stopnje bi moral izpeljati dokazni postopek glede upravičenosti razloga, ki ga navaja tožnica in zaslišati predlagane priče. Tožnica nadalje meni, da je sodišče tudi napačno uporabilo materialno pravo, s tem ko je štelo, da gre za materialni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Tožnica še navaja, da je odločitev neživljenjska, saj izpolnjuje pogoje za pridobitev štipendije, s tem, da se ji je pripetil nepričakovan dogodek, zaradi katerega bo trpela vsa družina. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, toženi stranki pa naloži v plačilo vse stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, obenem priglaša tudi stroške pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 22. 3. 2011 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 18. 10. 2010. Z navedeno prvostopenjsko odločbo je bilo odločeno, da tožnici, ki ji je bila priznana pravica do državne štipendije z odločbo št. ... z dne 30. 9. 2009 za šolsko oziroma študijsko leto 2009/2010, štipendija v šolskem oziroma v študijskem letu 2010/2011 miruje in se ji ne izplačuje. Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ ugotovil, da je tožnica podala vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije dne 9. 9. 2010, kar je po poteku roka, določenega v javnem pozivu. Zoper prvostopenjsko odločbo je tožnica vložila pritožbo ter obenem podala tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Drugostopenjski organ je pritožbo vloženo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnil. V nadaljevanju pa je zavrnil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka je bil rok za vložitev vloge za nadaljnje prejemanje državne štipendije za dijake 8. 9. 2010. Iz sprejemnega žiga na vlogi za uveljavitev pravice do državne štipendije pa je razvidno, da je prvostopenjski organ, torej Center za socialno delo vlogo prejel 9. 9. 2010, torej en dan po izteku roka.

Pritožbeno sodišče sicer soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da je rok za oddajo vloge materialni rok, ki sicer ni izrecno določen v Zakonu o štipendiranju (ZŠtip, Ur. l. RS, št. 59/2007 s spremembami), temveč v javnem pozivu, ki ga je objavilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve dne 1. 6. 2010. ZŠtip namreč glede določitve datuma v 47. členu določa, da sklad na predlog ministra, pristojnega za delo v juniju tekočega leta v sredstvih javnega obveščanja objavi poziv štipendistom, ki prejemajo državne štipendije oziroma Zoisovo štipendijo, da predložijo potrebno dokumentacijo za nadaljnje prejemanje štipendije. V drugem odstavku istega člena je posebej določeno, da štipendist, ki prejema državno štipendijo ali Zoisovo štipendijo, mora v roku iz javnega poziva predložiti štipenditorju zbirno mapo v skladu s šestim odstavkom 40. člena Zakona. V 4. alinei prvega odstavka 48. člena je določeno, da štipendijsko razmerje pri državni štipendiji ali Zoisovi štipendiji miruje, štipendija za tekoče šolsko oziroma študijsko leto pa se ne izplačuje štipendistu, ki ne izpolni obveznosti iz drugega odstavka 47. člena Zakona. Med strankama je nesporno, da je tožnica zamudila rok določen v javnem pozivu. Ker pa je tožnica pri toženi stranki skupaj s pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo vložila tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, je za odločitev v zadevi bistveno, ali so izpolnjeni pogoji po tretjem odstavku 103. člena za vrnitev zadeve v prejšnje stanje. ZUP namreč v tretjem odstavku 103. člena izjemoma določa, da se vrnitev v prejšnje stanje dovoli tudi v primeru, če je stranka po očitni pomoti zamudila rok, pa je pristojni organ vlogo vendarle prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, če bi stranka zaradi zamude izgubila kakšno pravico. V spornem primeru gre v bistvu za pravico tožnice, da se ji tudi v šolskem letu 2010/2011 izplačuje državna štipendija.

V zvezi s tem pa pritožba utemeljeno opozarja, da o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni odločal pristojni organ. Skladno z drugim odstavkom 106. člena ZUP namreč o predlogu odloči s sklepom organ, pri katerem je bilo treba opraviti zamujeno dejanje. V spornem primeru pa je o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odločil drugostopenjski organ, kar pomeni, da je bila s takim postopanjem stranka tudi prikrajšana za vložitev morebitne pritožbe zoper odločitev prvostopenjskega organa. Prvostopenjski organ bi moral v postopku razčistiti dejstva, na katera se sklicuje tožnica v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. S tem, ko je o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odločil drugostopenjski organ, je bila kršena določba drugega odstavka 106. člena ZUP, ki ga sodišče v postopku obravnava kot materialno pravo. Zaradi kršitve materialnega prava, ki ga je posledično zagrešilo tudi sodišče prve stopnje, je bila odločitev tožene stranke nepravilna in nezakonita. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 5. alinee 358. člena ZPP in 1. alinee prvega odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004) pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odpravilo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 22. 3. 2011 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. V zadevi bo prvostopenjski organ najprej odločil o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Ker je tudi odločitev o sami pritožbi vloženi zoper prvostopenjsko odločbo odvisna od odločitve prvostopenjskega organa v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi drugostopenjsko odločbo v delu, s katerim je bila pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo zavrnjena. V zadevi je namreč najprej potrebno odločiti o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ter šele nato odločiti tudi o vloženi pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo z dne 18. 10. 2010. Ker je tožnica uspela v postopku, je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z 154. členom ZPP odločilo, da gredo tožnici tudi potrebni stroški postopka. Stroške je odmerilo upoštevaje vloženi stroškovnik ter določbe Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008). Sodišče je tako odločilo, da tožnici po tarifni številki 3100 pripada nagrada za postopek v višini 167,70 EUR, po tarifni številki 3102 nagrada za narok v višini 154,80 EUR, ter 20,00 EUR po tarifni številki 6002, vse povečano za DDV po tarifni številki 6007 in pa kilometrina 2 krat 30 kilometrov v višini 22,20 EUR. Ker je tožnica uspela tudi v pritožbenem postopku, ji je pritožbeno sodišče priznalo tudi 206,40 EUR stroškov za pritožbeni postopek (tarifna številka 3210) povečano za DDV po tarifni številki 6007, kar skupaj znaša 247,68 EUR. Priznane stroške je dolžna povrniti tožena stranka v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ker je bila pooblaščenka postavljena z odločbama o BPP, št. 231/2011 in 51/2012, je potrebno stroške nakazati na TRR Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.