Jedro

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, sicer pa pritožnica v pritožbi temelja in odmere višine stroškov niti ne izpodbija. Višje sodišče je tako ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ugotovilo, da je materialno pravo pravilno uporabljeno, prav tako pa izpodbijani sklep ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Vse pritožbene trditve, ki se nanašajo na način poplačila teh stroškov in morebitni pobotni zahtevek, v okviru tega pritožbenega postopka niso pravno relevantne in nanje višjemu sodišču ni potrebno odgovarjati. Ko je namreč izvršba že opravljena, lahko predlaga dolžnik pri sodišču nasprotno izvršbo in zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil. O nasprotni izvršbi pa odloča sodišče prve stopnje.

Namen sredstva izvršbe, torej izreka denarne kazni po 226. členu ZIZ v primeru nenadomestne storitve, je doseči izpolnitev upnikove terjatve. Ko je namen dosežen, se izvršba zaključi, kot v tem konkretnem primeru, ko je upnik z vlogo z dne 13. 10. 2022 sam sporočil, da od 1. 8. 2022 dalje stiki potekajo v skladu s sodno poravnavo in sklepom o izvršbi se izvršba zaključi. Sklep o izvršbi je tako izčrpan tudi, če se kasneje ne izpolnjuje več obveznosti po izvršilnem naslovu in v istem izvršilnem postopku ni mogoče potem izrekati nove denarne kazni oziroma nadaljevati izvršbe. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep, da se izvršilni postopek v delu uveljavitve nedenarne terjatve izvršitve odločbe o osebnih stikih z otrokom ustavi. Če je dolžnica začela izpolnjevati obveznost po sklepu o izvršbi, v konkretnem izvršilnem postopku namreč ni več pogojev za novi izrek nove denarne kazni. Pravno relevantno za odločitev o pritožbi je le dejstvo, ki je izhajalo iz dopisa upnika z dne 13. 10. 2022, in izpodbijanega sklepa, to je, da se stiki sedaj izvršujejo, s čimer se ta del izvršbe ustavi. Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo delno ustavitev postopka, je zgolj deklarativne narave ter morebitne kasnejše kršitve izvršilnega naslova tudi v času pred pravnomočnostjo tega sklepa na drugačno odločitev ne morejo vplivati.

Izrek

I. Pritožba dolžnice zoper sklep o stroških z dne 3. 11. 2022 se zavrne in sklep potrdi.

Upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo.

Dolžnica sama krije stroške pritožbe.

II. Pritožba upnika zoper sklep o delni ustavitvi z dne 3. 11. 2022 se zavrne in sklep potrdi.

Pritožnik sam krije stroške vložene pritožbe.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 3. 11. 2022 je prvo sodišče odločilo, da mora dolžnica v roku 8 dni od prejema tega sklepa upniku plačati 627,18 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8-dnevnega roka za izpolnitev dalje.

2. Zoper navedeni sklep je dolžnica vložila pritožbo. V pritožbi navaja, da poudarja, da ne nasprotuje novemu plačilu 627,18 EUR, ampak je upnik tisti, ki je dolžan dolžnici povrniti izvršilne stroške, ki jih je dolžnica upniku dvojno plačala. Poudarja, da je prvič dolžnica dne 17. 5. 2022 v celoti plačala upnikove izvršilne stroške na upnikov osebni račun, drugič pa so bili dolžnici dne 1. 6. 2022 in 14. 6. 2022 s strani sodišča na zahtevo upnika izterjani ponovno isti upnikovi izvršilni stroški, ki jih je dolžnica že plačala v celoti dne 17. 5. 2022. Dolžnica prosi, da se novi upnikovi izvršilni stroški poračunajo iz dvojnega plačila, ki ga je plačala dolžnica upniku. Predlaga, da višje sodišče pritožbi v celoti ugodi in sklep spremeni tako, da ga odpravi, podredno pa, da ga razveljavi in izda nov sklep, s katerim sodišče uredi poračun ter upniku naloži, da upnik dolžnici vrne znesek plačila dvojno plačanih istih upnikovih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne, ko so bili dolžnici s strani sodišča na zahtevo upnika dne 1. 6. 2022 in 14. 6. 2022 izterjani ponovno. Dolžnica je 17. 5. 2022 upniku plačala stroške, ki so bili odmerjeni v višini 1.105,10 EUR s sklepom I 259/2021 z dne 12. 4. 2022 in v višini 658,03 EUR z dopolnilnim sklepom I 259/2021 z dne 9. 5. 2022, kar skupaj znaša 1.763,13 EUR. V pritožbi prilaga tabele glede plačil izvršilnih stroškov. Navaja, da je dolžnica upravičena do vračila dvojnega plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva plačila. Zahteva tudi sodno takso ob vložitvi te pritožbe v višini 33,00 EUR. Od tega zneska naj se odšteje znesek 627,18 EUR ter zneska 149,32 EUR in 114,73 EUR, ki ga mora plačati še dolžnica upniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Upnik je odgovoril na pritožbo po svojem pooblaščencu ter priglasil pritožbene stroške. Ugotavlja, da dolžnica s pritožbo sploh ne izpodbija dejstva, da je upniku dolžna povrniti nadaljnje izvršilne stroške, prav tako ne izpodbija njihove višine. Upnik ugotavlja, da dolžnica s pritožbo dejansko nasprotuje zgolj načinu poplačila nadaljnjih izvršilnih stroškov. Zgolj iz previdnosti upnik v tej zvezi prereka navedbe dolžnice ter navaja svoj obračun dolžnosti poplačila stroškov s strani dolžnice. Preplačilo na dan 15. 6. 2022 znaša 1.612,40 EUR, upoštevati pa je, da ima upnik do dolžnice še določene druge zahtevke, o katerih pa sodišče še ni odločalo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, sicer pa pritožnica v pritožbi temelj in odmero višine stroškov niti ne izpodbija. Višje sodišče je tako ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ob upoštevanju drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ugotovilo, da je materialno pravo, to je peti odstavek 38. člena ZIZ in veljavna Odvetniška tarifa pravilno uporabljena, prav tako pa izpodbijani sklep ni obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami postopka, na katere je dolžno paziti sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti.

6. Višje sodišče ugotavlja, da vse pritožbene trditve, ki se nanašajo na način poplačila teh stroškov in morebitni pobotni zahtevek v okviru tega pritožbenega postopka niso pravno relevantne in nanje višjemu sodišču ni potrebno odgovarjati. Ko je namreč izvršba že opravljena, lahko predlaga dolžnik pri sodišču v skladu s 67. členom ZIZ nasprotno izvršbo in zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil. O nasprotni izvršbi pa odloča sodišče prve stopnje.

7. Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradi dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. V skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je dolžno izvršilno sodišče, ko odloči o pritožbi, odločiti tudi o stroških pritožbenega postopka. Višje sodišče je v skladu s 6. odstavkom 38. člena ZIZ odločilo, da pritožnica sama krije stroške priglašene sodne takse za pritožbo v znesku 33,00 EUR, saj s pritožbo ni uspela, ter torej ne gre za stroške, ki bi jih upnik dolžnici neutemeljeno povzročil. Višje sodišče je prav tako odločilo, da upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj navedbe v odgovoru na pritožbo niso prispevale k hitrejši rešitvi zadeve ter torej ne gre za stroške potrebne za to izvršbo v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ.

**II.**

9. Zoper sklep o delni ustavitvi je vložil pritožbo upnik po svojem pooblaščencu in sicer iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal višjemu sodišču, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek z ustrezno stroškovno posledico. Priglasil je stroške vložitve pritožbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V pritožbi navaja, da ni sporno, da je upnik na poziv sodišča dne 20. 9. 2022 z vlogo z dne 13. 10. 2022 sporočil sodišču, da od 1. 8. 2022 dalje stiki potekajo v skladu s sodno poravnavo in sklepom o izvršbi. Vendar pa je upnik z vlogo z dne 17. 11. 2022 sporočil sodišču tudi, da ponovno ni bil izvršen stik v času od sobote 5. 11. 2022 do nedelje 6. 11. 2022. To pomeni, da je prišlo do nove kršitve sklepa o izvršbi še pred pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa, kar utemeljuje nadaljevanje izvršilnega postopka tudi v delu uveljavitve nedenarne terjatve. Šele s pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa bi bil namreč izvršilni postopek v tem delu ustavljen. Dokler pa izpodbijani sklep ni pravnomočen, izvršba nemoteno teče in sklep o izvršbi zavezuje vse stranke, tudi dolžnico, ki ga je dolžna spoštovati.

10. Dolžnica je odgovorila na pritožbo ter predlagala njeno zavrnitev ter zahtevala povračilo stroškov, vendar pa le-teh v odgovoru na pritožbo ni specificirala. Trdi, da ni kršila sodne poravnave. V zvezi s sodno poravnavo in navedenim stikom je zahtevala pojasnila in šele, ko sta oba starša prejela uradno pojasnilo z dne 21. 12. 2022 v zadevi št. II N 47/2020 družinskega sodišča, sta lahko takrat šele oba starša pravilna izpolnjevala svoje obveznosti. V skladu z navodilom družinskega sodišča je upnik imel nadomestni stik 7. in 8. 1. 2023, ki je izvršen v celoti. Navaja, da naj sodišče samo določi po svoji presoji višino stroškov.

11. Pritožba ni utemeljena.

12. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in se v izogib ponavljanju višje sodišče sklicuje na pravilno obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje. Namen sredstva izvršbe, torej izreka denarne kazni po 226. členu ZIZ v primeru nenadomestne storitve, je namreč, kot je pravilno zapisalo sodišče, doseči izpolnitev upnikove terjatve. Ko je namen dosežen, se izvršba zaključi, kot v tem konkretnem primeru, ko je upnik z vlogo z dne 13. 10. 2022 sam sporočil, da od 1. 8. 2022 dalje stiki potekajo v skladu s sodno poravnavo in sklepom o izvršbi se izvršba zaključi. Sklep o izvršbi je tako izčrpan tudi, če se kasneje ne izpolnjuje več obveznosti po izvršilnem naslovu in v istem izvršilnem postopku ni mogoče potem izrekati nove denarne kazni oziroma nadaljevati izvršbe. Posledično je sodišče prve stopnje na dan 3. 11. 2022 pravilno izdalo sklep, da se izvršilni postopek v delu uveljavitve nedenarne terjatve izvršitve odločbe o osebnih stikih z otrokom ustavi. Namreč, če je dolžnica začela izpolnjevati obveznost po sklepu o izvršbi,v konkretnem izvršilnem postopku ni več pogojev za novi izrek nove denarne kazni v skladu z 226. členom ZIZ. Pravno relevantno za odloćitev o pritožbi je torej le dejstvo, ki je izhajalo iz dopisa upnika z dne 13. 10. 2022, in izpodbijanega sklepa, to je, da se stiki sedaj izvršujejo, s čimer se ta del izvršbe ustavi. Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje z dne 3. 11. 2022 ugotovilo delno ustavitev postopka, pa je glede na zgoraj navedeno zgolj deklarativne narave ter morebitne kasnejše kršitve zatrjevanega izvršilnega naslova tudi v času pred pravnomočnostjo tega sklepa na drugačno odločitev ne morejo vplivati.

13. Ker torej niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Ob upoštevanju petega odstavka 38. člena ZIZ je višje sodišče odločilo, da pritožnik sam krije stroške vložene pritožbe, saj glede na neuspeh s pritožbo ne gre za stroške potrebne za izvršbo.

15. Izrek o stroških dolžnice v zvezi z odgovorom na pritožbo je odpadel, ker jih dolžnica opredeljeno ni priglasila. 163. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ namreč določa, da o povrniti stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke in da mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo.