Jedro

Okoliščina, da niti odločbe o delnem odvzemu poslovne sposobnosti niti odločbe, s katero je bila dovoljena obnova postopka, ni izdalo Okrajno sodišče v yy, temveč Okrajno sodišče v xx, ne spremeni dejstva, da v konkretnem primeru ne gre za predlagalni postopek, temveč za postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti. Okrajno sodišče v yy torej kljub temu, da je postopek pričel teči na podlagi njegovih aktivnosti, ni udeleženec postopka v smislu določb ZNP-1, zato nima pravice do pritožbe

Izrek

I. Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Udeležencu B.Ž. je bila s sklepom Okrajnega sodišča v .xx.. z dne 16.10.2014, opr.št. N .. odvzeta poslovna sposobnost za samostojno vlaganje aktov pred pravosodnimi in drugimi organi pregona, ter za samostojno nastopanje na aktivni ali pasivni strani pred temi organi. Z izpodbijanim sklepom z dne 25.2.2020 pa je sodišče ugodilo njegovemu predlogu za obnovo postopka.

2. Proti odločitvi o obnovi postopka se pritožuje Okrajno sodišče v yy po predsednici. Sklep izpodbija iz dveh razlogov: - ker je udeleženec B.Ž. vložil predlog za obnovo postopka samostojno, ne da bi za to imel dovoljenje skrbnika, ki mu je bil postavljen in, - zaradi nasprotujočih si razlogov v obrazložitvi sklepa, saj je sodišče po eni strani pojasnilo, da zakonskih razlogov za obnovo ni, po drugi strani pa zaradi „hudih očitkov“ obnovo dovolilo.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. V 21. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) so opredeljeni udeleženci nepravdnega postopka: to so predlagatelj, oseba proti kateri je predlog vložen, oseba, glede katere se vodi postopek oziroma oseba na katero se sodna odločba neposredno nanaša in oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Udeleženci so tudi osebe in organi, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka. Podobno določbo je imel Zakon o nepravdnem postopku (ZNP/1986), po določbah katerega je tekel v obravnavani zadevi postopek odvzema poslovne sposobnosti B.Ž. Oba zakona pa omogočata tudi uvedbo postopka po uradni dolžnosti (tretji odstavek 57. člena ZNP-1 in tretji odstavek 45. člena ZNP) in za tak primer je šlo tudi v obravnavani zadevi. Okrajno sodišče v yy je ocenilo, da je potrebno po uradni dolžnosti začeti postopek delnega odvzema poslovne sposobnosti B.Ž. zaradi številnih sodnih postopkov, katerih stranka je bil in v katerih večkrat ni uspel tudi zaradi odsotnosti pravnega zastopstva ter upoštevajoč mnenje izvedenke psihiatrične stroke v enem od kazenskih spisov. Zaradi nezaupanja in negativnega odnosa do Okrajnega sodišča v yy, ki ga je udeleženec B.Ž. ves čas jasno izražal, je yy-sko sodišče predlagalo prenos pristojnosti za odločanje v nepravdnem postopku na drugo stvarno pristojno sodišče, čemur je Vrhovno sodišče s sklepom z dne 3.10.2013 ugodilo in za odločanje določilo Okrajno sodišče v xx..

5. Okoliščina, da niti odločbe o delnem odvzemu poslovne sposobnosti niti odločbe, s katero je bila dovoljena obnova postopka, ni izdalo Okrajno sodišče v yy, temveč Okrajno sodišče v xx, ne spremeni dejstva, da v konkretnem primeru ne gre za predlagalni postopek, temveč za postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti. Okrajno sodišče v yy torej kljub temu, da je postopek pričel teči na podlagi njegovih aktivnosti, ni udeleženec postopka v smislu določb ZNP-1, zato nima pravice do pritožbe. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).