Jedro

Pravica do stikov je tako pravica otroka kot tudi staršev. Vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se razveže zakonska zveza, ki sta jo ... 7. 2001 sklenili pravdni stranki. Odločilo je še, da se mladoletni hčerki pravdnih strank (A. A. in B. A.) zaupata v varstvo in vzgojo tožnici, očetu pa se z B. določijo stiki, ki potekajo vsako drugo nedeljo od 12.00 do 18.00 ure v kraju hčerinega bivanja ter po telefonu, tako da jo oče pokliče vsak torek in četrtek ob 19.00 uri, takšen telefonski stik pa poteka 10 minut. Sodišče je še odločilo, da se tožencu odvzamejo stiki s hčerko A. 2. Toženec zoper odločitev o zaupanju otrok v vzgojo in varstvo in odločitev o določitvi stikov oziroma odvzemu stikov izpodbija s pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja, kot navaja, vse pritožbene razloge po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je že tekom postopka nasprotoval izvedenskemu mnenju, saj se izvedenka ni dotaknila sedanjega življenjskega okolja obeh hčera. S tožnico in hčerkama živi v skupnem gospodinjstvu tožničin novi partner, mld. B. pa mu je povedala, da se z njim ne razume. Izvedenka bi se morala prepričati, da B. nima težav z novim partnerjem in z njim tudi opraviti razgovor. Ne strinja se z izvedenskim mnenjem, da nad hčerko izvaja indoktrinacijo in graja neobrazloženost izvedenskega mnenja glede neugotovljene tožničine indoktrinacije hčera. Ne more se strinjati z odločitvijo sodišča, da se mu odvzame pravica do stikov s starejšo hčerko A. Da stiki med A. in očetom niso v A. korist, bi lahko izvedenka ugotovila, če bi po dogodku z dne 16. 7. 2017 z A. opravila razgovor. Ker tega ni naredila, je bila njena izjava kvečjemu predvidevanje oziroma špekulacija. Sodišče bi se lahko tudi odločilo za milejši ukrep, kot recimo stik ob prisotnosti tretje osebe ali osebe, ki jo sprejemata oba s hčerko. Sodišče ni odločilo ničesar glede praznikov in počitnic. Iz izvedenskega mnenja pa jasno izhaja, da izvedenka predlaga stik po en dan za božično novoletne praznike ter en dan med velikonočnimi prazniki. Predlaga, da sodišče odloči tudi o stikih med počitnicami in prazniki in dovoli tudi stike po aplikacijah „Viber“ in „Skype“. Meni tudi, da bi morali biti stiki določeni pogosteje, vsaj tako, da hčerki vidi vsaj enkrat na teden. Otroka se s takšno odločitvijo oddaljujeta od toženca, pri tem pa ne gre zanemariti dejstva, da sta ves čas pod nenehnim vplivom matere, ki želi hčerki oddaljiti od toženca. Meni, da bi moral običajen dnevni stik trajati od 9.00 do 19.00 ure, kar je izrazila tudi mld. B. Ne sodišče, ne izvedenka se nista opredelila do njegovega predloga, da bi se stiki izvajali tudi v A. in ne le v kraju prebivališča otroka. Ker se trenutno nahaja v Sloveniji in mu prihod na stike povzroča visoke stroške, predlaga, da pravdni stranki stroške prihoda na stik in s stika krijeta v enakih delih.

3. Tožnica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

O odločitvi o zaupanju deklic v vzgojo in varstvo materi

5. Odločitev sodišča prve stopnje, da se obe hčerki zaupata v vzgojo in varstvo tožnici, temelji na ugotovitvi, da ima tožnica ustreznejše starševske kapacitete od toženca. Takšen zaključek sodišča prve stopnje prvenstveno temelji na ugotovitvah izvedenke klinične psihologinje, ki pa jim toženec v pritožbi očita pomanjkljivost, ker po njegovem mnenju ni pravilno ocenila okoliščine, da s tožnico in hčerkama živi tožničin novi partner, s katerim se ena od hčera ne razume, hkrati pa se ne strinja z izvedenkino ugotovitvijo, da toženka ne indoktrinira hčera v njegovo škodo.

6. Glede okoliščine, da naj bi imela tožnica novega partnerja (tožnica to sicer zanika), s katerim naj se B. ne bi razumela, in jo je toženec izpostavil že v prvostopenjskem postopku, je izvedenka, ko je bila zaslišana, jasno navedla, da je obe dekleti v klinično psihološkem pregledu natančno eksplorirala, ugotovila, da sta pri materi povsem zadovoljni in da nikakor ne drži, da bi se kakšne osebe, ki bi bila povezana z materjo, kakorkoli bali ali da bi ta oseba imela na dekleti večji vpliv. Ob takšni ugotovitvi izvedenke je toženčev pritožbeni očitek neupoštevanja omenjenega dejstva, brezpredmeten.

7. Tudi glede očitane indoktrinacije obeh hčera s strani matere je izvedenka ugotovila, da ni nikakršnih znakov, ki bi potrjevali te toženčeve očitke. Pri tem je navedla, da sta hčerki v starostnem obdobju (šestnajst let in dvanajst let), ko že zrelo in kritično razmišljata o družinskih odnosih in prepoznavata različna ravnanja staršev in njun vpliv na njuno počutje. Da ne gre za materino indoktrinacijo, jasno izkazuje tudi okoliščina, da stike s tožencem zavrača zgolj hči A., ne pa tudi B. Če bi tožnica resnično indoktrinirala obe hčerki, bi stike z visoko stopnjo verjetnosti gotovo zavračali obe, ne samo ena od njiju.

8. Omenjeni okoliščini, ki ju v pritožbi izpostavlja toženec, glede na navedeno ne moreta omajati pravilnosti odločitve o zaupanju obeh otrok materi, za katero je izvedenka ugotovila, da ima boljši vpogled v njune razvojne potrebe, da jima ustrezneje sledi in jih podpira, da deklicama predstavlja varen in trden objekt čustvene navezave že od rojstva dalje in da ima v primerjavi s tožencem tudi boljšo kapaciteto za empatijo, zna in zmore izraziti več čustvene topline, njena vzgojna ravnanja pa so tudi povsem primerna.

O odločitvi o določitvi stikov

9. Toženec zmotno meni, da odvzem stikov s hčerko A. temelji zgolj na dogodku z dne 16. 7. 2017, ko je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, prišlo do incidenta med tožencem in mld. A. (fizičnega nasilja), po katerem A. na stike z očetom ni več prihajala in jih tudi zavrača. Omenjena izvedenka je v svojem izvedenskem mnenju ugotovila, da so napetosti in konflikti med staršema, predvsem A., ki je temperamentno bolj občutljiva in ranljiva, pogojevali pojav čustvenih motenj, ki so se odražale v motnjah hranjenja in nizki samopodobi. Njeno stanje se je po očetovem fizičnem in psihičnem nasilju še poslabšalo. Ugotovila je še, da je umik iz takšnega okolja A. prinesel nekaj olajšanja, vendar se njeno psihično stanje še ni v celoti stabiliziralo. Zaradi njene velike občutljivosti in ranljivosti se je odnos z očetom porušil do te meje, da ga ne bo enostavno ponovno vzpostaviti, če oče ne bo prevzel drugačne vloge. V takšnih stresnih razmerah A. v odnosu z očetom, ko je do njega kazala čustveno distanco, razočaranje in nezaupanje, je bil po ugotovitvah izvedenke, ko je bila zaslišana, A. umik iz odnosa in prekinitev stikov po omenjenem dogodku, upravičen. Po ugotovitvah izvedenke je glede na A. psihično stanje in intelektualno razvitost v njeno absolutno korist, da se odločitev o stikih z očetom prepusti njej. Otrokova korist je nedoločen vendar določljiv pravni pojem. Pomeni zahtevo, da se prepozna otrokova potreba in da se na najboljši možen način zadovolji. Odločitev sodišča, da se tožencu odvzame stike s hčerko A. in da se njej, glede na njeno starost (šestnajst let) prepusti odločitev, kdaj bo pripravljena na izvajanje stikov, ustreza navedenemu pravnemu standardu.

10. Nadaljnji toženčevi pritožbeni očitki so vezani na obseg njegovih stikov s hčerko B. Pritožbena trditev, da je izvedenka predlagala stik po en dan za božično novoletne praznike ter en dan med velikonočnimi prazniki, je zavajajoča. Izvedenka je predlagala, da stiki B. z očetom potekajo vsako drugo nedeljo od 12.00 do 18.00 ure, tako kot so bili že določeni z začasno odredbo v kraju njenega prebivališča. V izvedenskem mnenju je navedla, da je pri dekletih zaradi dolgotrajnih stresnih razmer v družini ogrožen psihosocialni razvoj. Kljub temu je navedla, da v prihodnosti predlaga več stikov, hkrati pa je pozvala tudi na določeno zadržanost. Zaslišana na naroku za glavno obravnavo je navedla, da je pri omembi stikov med novoletnimi prazniki in počitnicami po en teden govorila o okoliščinah v prihodnosti, ko bodo za to ustrezne razmere. Pri tem je poudarila, da mora najti toženec ustrezno pot do svojih hčera in da toženčeva želja po vzpostaviti čustvenega stika na silo in brez upoštevanja potreb obeh hčera, ni prava pot. Glede na navedeno je toženčeva pritožbena zahteva po določitvi stikov med prazniki oziroma počitnicami pa tudi po širši določitvi dnevnih stikov neutemeljena. V zvezi s pravico do stikov je treba navesti, da gre tako za pravico otrok kot tudi staršev. Vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice. Sodišče je z določitvijo stikov omogočilo uveljavitev te otrokove pravice, hkrati pa določilo omejitev pravice starša, ki se je mora v bodoče držati. Ni pa nikakršne ovire, da bi mld. B. sama vzpostavila stik z očetom večkrat, tudi na način, ki ga toženec navaja v pritožbi (Viber in Skype), ki naj bi bil mld. hčerki, po njegovih trditvah, domač.

11. Vprašanje porazdelitve stroškov v zvezi z zagotavljanjem stikov (še) ni bilo predmet odločanja z delno sodbo, zato ta del pritožbenih trditev pritožbeno sodišče tudi ni moglo presojati.

12. Toženčeva pritožba se tako izkaže za neutemeljeno. Zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi izpodbijano delno sodbo (353. člen ZPP).

13. V skladu s 164. členom ZPP se odločitev o stroških pridrži za končno sodbo prvostopenjskega sodišča.