Jedro

Tožnica zmotno meni, da bi morala biti oproščena plačila NUSZ za dobo 5 let, ker so pred koncem leta 2009 nastopili pogoji za oprostitev po takratnih določbah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Tudi če je tožnica izpolnila pogoje za oprostitev plačila NUSZ pred 1.1.2010, pa za obdobja od uveljavitve sprememb Odloka dalje, torej tudi za leto 2011, do nje ni več upravičena, saj predmetni Odlok o tem nima prehodnih določb.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožnici odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) za leto 2011 v skupni višini 33.648,66 EUR, in sicer od zemljišč, na katerih stojijo objekti na A. v izmerah 180,12 m2 in 884,76 m2, ter na B. v izmerah 5.303,14 m2 in 11.507 m2. Iz izreka odločbe izhaja, da je bila kot namembnost upoštevana uporaba za poslovne, storitvene in trgovske dejavnosti. Odmera temelji na določbah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 112/03 in naslednji, v nadaljevanju Odlok).

Organ druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnil s pojasnilom, da je NUSZ pravilno odmerjen na podlagi določb Odloka, ki so veljale za leto 2011. Pojasnil je, da določb Odloka, ki so veljale pred 1. 1. 2010, ko je stopil v veljavo Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ni mogoče uporabiti za odmero NUSZ za leto 2011, ker bi bilo to v nasprotju s 155. členom Ustave. Zato tožnica tudi ne more uveljavljati oprostitve, kot je bila določena pred spremembo Odloka. Obrazloženo je zavrnil tudi tožničino sklicevanje na pogodbo o nakupu zemljišča. Tožnica se z navedeno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da jo vlaga zaradi napačne uporabe Odloka. Sklicuje se na 7. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in trdi, da je bila v primerjavi z drugimi subjekti postavljena v neenakopraven položaj. Navaja, da je bila zaradi ravnanja Občine Škofja Loka onemogočena v izvajanju svojih pravic in koristi, tj. oprostitvi NUSZ, ker je Občina Škofja Loka kršila pogodbena določila. Občina naj bi se namreč s pogodbo zavezala urediti javno komunalno infrastrukturo in s tem tožnici omogočiti pridobitev gradbenega dovoljenja. Ker Občina tega ni storila do 1. 10. 2009, tožnica ni mogla graditi in ne uveljavljati oprostitev NUSZ za obdobje petih let. Tožnica naj tudi ne bi bila opozorjena na pravico terjati oprostitev plačila NUSZ po prej veljavnem Odloku, spremembe pa so bile objavljene šele 18. 12. 2009. Po tožničinem mnenju se v primeru, kot je obravnavani, ni mogoče sklicevati na 155. člen Ustave, saj bi le uporaba Odloka iz leta 2003 pomenila enakopravno obravnavanje tožnice in ji omogočila izvajanje njenih pravic in varstvo njenih koristi.

Toženka na tožbo vsebinsko ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je bil NUSZ za tožničina zemljišča odmerjen za leto 2011. Z izpodbijano odločbo torej NUSZ ni bil odmerjen za obdobje pred spremembo Odloka, ki je bila uveljavljena s 1. 1. 2010, zato tožnica ne more uveljavljati odmere NUSZ po predpisu, ki v času odločanja ni več veljal in ki se ne nanaša na obdobje, za katero je bil NUSZ odmerjen. Prvostopenjski upravni organ je torej tudi po presoji sodišča pravilno uporabil Odlok, ki je bil veljaven v času odločanja o odmeri NUSZ za leto 2011. Na drugačno odločitev ne more vplivati okoliščina, da je Odlok pred uveljavitvijo sprememb s 1. 1. 2010 določal petletno dobo oprostitve plačila NUSZ. Tožnica namreč zmotno meni, da bi morala biti oproščena plačila NUSZ za dobo 5 let, ker so pred koncem leta 2009 nastopili pogoji za oprostitev po takratnih določbah Odloka. Tudi če je tožnica izpolnila pogoje za oprostitev plačila NUSZ pred 1. 1. 2010, pa za obdobja od uveljavitve sprememb Odloka dalje, torej tudi za leto 2011, do nje ni več upravičena, saj Odlok o tem nima prehodnih določb. Uporabe določb Odloka, ki ne velja več, tudi zakon, ki določa obveznost plačila NUSZ, tj. Zakon o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ/84), ne omogoča. Tožbeno stališče, da bi morale biti v obravnavanem primeru uporabljene določbe Odloka o oprostitvi plačila NUSZ, ki so veljale do leta 2010, torej nima opore v predpisih, ki urejajo NUSZ.

Glede na tožbeni očitek o neenakem obravnavanju sodišče pojasnjuje še, da o oprostitvi plačila NUSZ ne odloča organ, ki je pristojen za odločanje o odmeri tega nadomestila. Po tretjem odstavku 10. člena Odloka je namreč za odločanje o oprostitvi plačevanja NUSZ pristojna Občina Škofja Loka (enako je določal Odlok tudi pred navedeno spremembo). Tožnica ne trdi, da bi Občina o navedeni oprostitvi odločila. Razlogi, ki naj bi bili po njenih navedbah razlog, da do oprostitve ni prišlo, pa v postopku odmere NUSZ niso pravno odločilni. Zato tudi v tem postopku, tj. v postopku odmere NUSZ, ne more uveljavljati, da je zato, ker ni oproščena plačila NUSZ, neenako obravnavana v primerjavi z drugimi gospodarskimi subjekti.

Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. O zadevi je odločilo na seji, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.