Jedro

V uradnih nepravdnih postopkih presumpcija umika predloga kot posledica nezaložitve predujma za izvedenca ne velja. Osebe, v interesu katere se vodi postopek za vrnitev poslovne sposobnosti, ne more doleteti breme zalaganja stroškov izvedbe dokaza, niti pravilo o domnevnem umiku predloga.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se prva točka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Oseba, ki ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost je v pritožbi, vloženi v kazenski zadevi, predlagala, naj kazensko sodišče „vloži vlogo k pristojnemu sodišču za vrnitev poslovne sposobnosti v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kranju N 147/93“.

Po prejemu gornje vloge je prvo (nepravdno) sodišče štelo, da gre za predlog za vrnitev poslovne sposobnosti ter vlagatelja obravnavalo kot predlagatelja.

Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče pod prvo točko izreka odločilo, da je predlagatelj dolžan v roku 30 dni založiti predujem v višini 500,00 EUR za stroške izvedenca psihiatrične stroke, pod drugo točko je določilo izvedenca psihiatrične stroke in njegove naloge, pod tretjo točko pa je izvedencu naložilo, da mora v roku 30 dni izdelati izvedeniško mnenje v štirih izvodih.

V uvodu izpodbijanega sklepa prvo sodišče ni ugotovilo, kdo je skrbnik osebe, ki je vložila „predlog“. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil “predlagatelj” 5.10.1998 z odločbo Centra za socialno delo K. Štev. ... postavljen pod skrbništvo, da je njegov skrbnik Center za socialno delo K. ter da so dolžnosti skrbnika enake dolžnostim skrbnika mladoletniku, ki je dopolnil 15 let. Izpodbijano odločbo pa je prvo sodišče sicer vročilo Centru za socialno delo K., pa tudi Centru za socialno delo Š.

V pravočasni pritožbi oseba, ki ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost (v nadaljevanju: udeleženec), navaja, da je z gornjo odločitvijo „kršen zakon, da so podane bistvene kršitve določb in da je nepravilno ugotovljeno dejansko stanje“. Predlaga, da ga višje sodišče zasliši kot pričo in prilaga dokazila (v spis vložena pod prilogo A ... do A ...). Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

Pritožba je utemeljena.

Sprva velja pojasniti, da ima udeleženec, kateremu je bila delno omejena poslovna sposobnost, pravdno sposobnost le na tistem področju, na katerem ima polno, neomejeno poslovno sposobnost (77. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP).

V postopku za vrnitev poslovne sposobnosti je potrebno osebi, kateri je delno odvzeta poslovna sposobnost, zaradi zagotovitve pravnega varstva priznati procesno sposobnost za samostojno vložitev pritožbe, v konkretnem primeru pa tudi iz razloga, ker prvo sodišče ni ugotovilo, kdo je udeleženčev skrbnik.

Iz pritožbe pritožnikove volje v kolikšnem delu izpodbija sklep ni mogoče zanesljivo ugotoviti. Pritožbeno sodišče je zato štelo, da pritožnik izpodbija sklep samo v delu, ki se pokriva z njegovim pritožbenim interesom, torej le v prvi točki izreka, zoper katero je moč vložiti pritožbo (prvi odstavek 350. člena ZPP). Zoper procesna sklepa pod drugo in tretjo točko izreka pa pritožba ni dovoljena. Zato ni bilo moč šteti, da ima pritožnik pravovarstveni interes tudi za izpodbijanje tega dela sklepa.

Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti udeleženčevih pritožbenih navedb, usmerjenih v izpodbijanje naložitve plačila predujma za izvedenca, je v ZNP. Ta v 36. členu predpisuje domnevo umika predloga, če predlagatelj ne založi predujma za izvedenca, sodišče pa brez izvedenca ne more odločiti. Res je, da mora osebo, zoper katero se vodi postopek za vrnitev poslovne sposobnosti, pregledati izvedenec medicinske stroke (drugi odstavek 54. člena ZNP v zvezi z 48. členom ZNP). Vendar se postopek za vrnitev poslovne sposobnosti ne začne le na predlog, temveč se lahko začne tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 54. člena v zvezi s 45. členom ZNP). V uradnih nepravdnih postopkih pa predmeta postopka ne predstavlja zgolj od udeležencev postopka zatrjevana konkretna posledica, ampak konkretno posledico določi sodišče na podlagi ugotovljenega dejanskega in pravnega stanja, saj so ti postopki v interesu oseb, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Ker tudi morebitni umik predloga sodišča ne odvezuje od nadaljevanja postopka, če so za to podani razlogi (drugi odstavek 24. člena ZNP), v uradnih nepravdnih postopkih presumpcija umika predloga kot posledica nezaložitve predujma za izvedenca ne velja(1).

Nadalje pa je izpodbijani sklep nepravilen tudi zato, ker je prvo sodišče osebi, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost, torej osebi, ki ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, dalo status predlagatelja, čeprav gre za osebo, zoper katero se vodi postopek (prim. 45. in 46. člen ZNP). Predlog za vrnitev poslovne sposobnosti sicer res lahko vloži tudi oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost (prim. 55. člen ZNP)(2). Vendar mora nepravdno sodišče „predlog“ take osebe obravnavati tudi kot predstavitev določenih dejstev, na podlagi katerih mora raziskati, če iz kakšnih okoliščin izhaja utemeljen razlog, da so prenehali razlogi, zaradi katerih je bila osebi odvzeta poslovna sposobnost (prvi odstavek 54. člena ZNP v zvezi z drugim odstavkom 54. člena in tretjim odstavkom 45. člena ZNP). Osebe, v interesu katere se vodi postopek, zato ne more doleteti niti breme zalaganja stroškov(3), niti pravilo o domnevnem umiku predloga. V primeru, ko so izpolnjeni pogoji za vodenje postopka po uradni dolžnosti, se stroški izvedbe dokaza z izvedencem zato založijo iz sredstev sodišča. Prvo sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je osebi, zoper katero se vodi postopek, naložilo založitev predujma za izvedenca. Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in prvo točko izpodbijanega sklepa, za izdajo katerega pogoji niso bili izpolnjeni, razveljaviti (3. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena in 355. člen ZPP).

Ostalih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na druge sodne in upravne postopke, pritožbeno sodišče ni presojalo, saj ne spadajo v okvir odločanja v tem nepravdnem postopku. Le v zvezi s pritožbenim predlogom, da naj udeleženca višje sodišče zasliši, gre udeležencu pojasniti, da bo imel v nadaljevanju postopka možnost, da se izjavi o predlogu za uvedbo postopka, o navedbah drugih udeležencev ter o drugem zbranem procesnem gradivu, saj 47. člen ZNP predpisuje, da mora nepravdno sodišče osebo, zoper katero se vodi postopek za vrnitev poslovne sposobnosti, zaslišati, razen če ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje zaslišanje ni mogoče. Glede na to, da iz podatkov v spisu izhaja, da prvo sodišče še sploh ni ugotavljalo, ali so podani pogoji za vodenje postopka po uradni dolžnosti, ter da se je zato povsem preuranjeno odločilo za izvedbo dokaza z izvedencem, saj kakšnih podatkov o dejstvih, za katerih ugotovitev oziroma razjasnitev je potrebno strokovno znanje, še niti ni zbralo, gre izpostaviti določena izhodišča, ki bi jih bilo smotrno upoštevati v nadaljnjem postopku. Relevantne materialnopravne določbe namreč jasno predpisujejo, katera pravno odločilna dejstva je potrebno v postopkih kot je obravnavani razjasniti.

V predmetni zadevi bo tako potrebno sprva ugotoviti, kdo je udeleženčev skrbnik ter iz katerih razlogov je bila udeležencu odvzeta poslovna sposobnost. V ta namen bo moralo prvo sodišče pribaviti nepravdno zadevo, v kateri je bilo odločeno o delnem odvzemu, saj se zaenkrat v spisu nahaja le kopija sklepa Temeljnega sodišča v K., enote v K. N 147/93 z dne 16.11.1993. Presoja, ali so podani pogoji za vodenje postopka po uradni dolžnosti, od katere je odvisna tudi odločitev glede stroškov izvedbe že odrejenega dokaza z izvedencem, pa bo možna šele, ko bodo razjasnjene okoliščine v zvezi z razlogi za vrnitev poslovne sposobnosti, torej ko bodo pridobljeni potrebni podatki od oseb, ki s takšnimi informacijami razpolagajo (skrbnik, center za socialno delo, na območju katerega predlagatelj živi, predlagateljevi družinski člani in sorodniki..., v kolikor je bil razlog za delni odvzem poslovne sposobnosti kverulantstvo, pa tudi sodišče, državno tožilstvo, policija, upravni organi...) ter ko bo udeležencem tega postopka (46. in 19. člen ZNP) dana možnost, da se o teh pridobljenih podatkih izjavijo.

Op. št. (1): Prim. sklep Višjega sodišča v Mariboru Cp 2167/00 z dne 6.9.1999. Op. št. (2): Tako tudi Juhart: Civilno nepravdno pravo, 1970. Op. št. (3): Prim. 223. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.