Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje po pravnomočni razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, po kateri se nadaljuje pravdni postopek, ni imelo zakonske podlage za nadaljnje odločanje v izvršilnem postopku, torej niti za izdajo sklepa o prekinitvi dovoljene izvršbe niti za odločitev o nadaljevanju izvršilnega postopka z izpodbijanim sklepom.
I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.
II. Pritožnik sam krije stroške pritožbenega postopka.
1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršilni postopek, prekinjen 6. 10. 2009, nadaljuje z dnem 6. 8. 2010 (1. točka izreka) ter da se izvršilni postopek nadaljuje zoper novega dolžnika I, družba za projektiranje, d.o.o., T., matična številka 000 (2. točka izreka).
2.Novi dolžnik se je po pooblaščenki pravočasno pritožil in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, upniku pa naj se naloži dolžniku povrniti vse stroške tega postopka. Navaja, da se je sicer res dolžnik pripojil k prevzemni družbi L., poslovne storitve d.o.o., ki je postala univerzalni pravni naslednik prevzete družbe – dolžnika, ter da je prevzemna družba 23. 6. 2011 spremenila svojo firmo, tako da se sedaj glasi I. B. d.o.o., vendar ta okoliščina v ničemer ne vpliva na terjatev upnika. Uveljavlja zaključek postopka prisilne poravnave s pravnomočnim sklepom o potrditvi prisilne poravnave, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Ljubljani 29. 6. 2010, pravnomočen pa je postal 6. 8. 2010. Sklicuje se na vsebino tega sklepa glede višine in zapadlosti terjatve. V plačilni zamudi bo šele 6. 8. 2015, sodišče pa si napačno razlaga določbo drugega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Meni, da je sodišče brez potrebne zakonske in dejanske podlage izdalo sklep o nadaljevanju izvršbe, saj za kaj takega ne obstajajo potrebni pogoji. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
3. Pritožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih uveljavlja pritožnik.
4. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 9. 2009 razveljavilo svoj sklep o izvršbi z dne 14. 9. 2009 v delu, v katerem je dovoljena izvršba, ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani. Ta sklep je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 83/2010 z dne 10. 3. 2010. 5. V skladu z drugim odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pomeni razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, konec izvršilnega postopka, saj se postopek nato nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem, torej kot pravdni postopek, pri čemer se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje zato po pravnomočni razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, po kateri se nadaljuje pravdni postopek, ni imelo zakonske podlage za nadaljnje odločanje v izvršilnem postopku, torej niti za izdajo sklepa o prekinitvi dovoljene izvršbe (sklep z dne 17. 5. 2010, zoper katerega sicer pritožba ni bila vložena, ne more pa imeti pravnega učinka zaradi pravnomočne razveljavitve dovolilnega dela sklepa o izvršbi) niti za odločitev o nadaljevanju izvršilnega postopka z izpodbijanim sklepom. Po odločitvi o pritožbi upnika zoper sklep z dne 29. 9. 2009 je bila edina naloga izvršilnega sodišča odstopiti zadevo pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.
6. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).
7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šestem odstavku 38. člena ZIZ. Glede na to, da je bil izvršilni postopek v tej zadevi že končan, kljub uspehu s pritožbo, upniku ni utemeljeno naložiti plačilo dolžnikovih stroškov pritožbenega postopka, saj mu jih ni neutemeljeno povzročil. Odločitev sodišča, ki je bila izpodbijana s pritožbo, namreč ne temelji na upnikovem predlogu.