Jedro

Preživninske zmožnosti zavezancev se ugotavljajo glede na obseg premoženja, s katerim razpolagajo, in na podlagi dohodkov ter njihovih zmožnosti za pridobitev dodatnih virov zaslužka.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se 3. točko izreka glasi: „Mati T. T. je dolžna od 1. 11. 2013 dalje za preživljanje mld. J. T. plačevati mesečno preživnino v znesku 150,00 EUR in sicer do 20. dne v mesecu za tekoči mesec na osebni račun E. T., odprt pri banki X., d.d., št. 000. Navedeni znesek je dolžna plačevati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih z vsakokratnim sklepom o uskladitvi preživnin Vlade RS in obvestila pristojnega CSD, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakega posameznega zapadlega obroka do plačila, v 15 dneh“.

V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Dopolnitev pritožbe z dne 29. 5. 2014 se zavrže. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se mld. J.T. dodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu E. T. (I/1. točka izreka), da stiki mld. J. z materjo T. T. potekajo po medsebojnem dogovoru med strankami tega postopka, upoštevajoč želje in interese mld. J. (I/2. točka izreka); materi T. T. je naložilo, da je od 1. 11. 2013 do 20. 4. 2014 dolžna za preživljanje mld. J. plačevati mesečno preživnino v znesku 136,44 EUR, od 21. 4. 2014 dalje pa mesečno preživnino v znesku 154,83 EUR in sicer do 20. dne v mesecu za tekoči mesec na osebni račun E. T., odprt pri banki X., d.d., št. 000. Navedeni znesek je dolžna plačevati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih z vsakokratnim sklepom o uskladitvi preživnin Vlade RS in obvestila pristojnega CSD, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakega posameznega zapadlega obroka do plačila, v 15 dneh (I/3 točka izreka). Kar je tožeča stranka zahtevala več, je zavrnilo (I/4. točka izreka) ter sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (II. točka) izreka).

2. Zoper zavrnilni del sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP pritožuje tožnik. Opozarja, da je sodišče v delu, v katerem je ugotavljalo, kakšna je skupna višina dejanskih stroškov za preživljanje mld. J., povsem napačno, poleg štipendije, ki jo prejema, upoštevalo tudi njegov zaslužek iz meseca novembra 2013. Predmetni zaslužek predstavljajo sredstva, ki jih je mld. J. prejel iz naslova dela v okviru obvezne šolske prakse in ne predstavljajo rednega zaslužka. Sodišče je napačno ocenilo materialne in pridobitne zmožnosti tožene stranke, saj ni upoštevalo niti odpravnine, niti večjega zneska, ki ga je slednja prejela iz naslova delnic, prav tako pa tudi ni upoštevalo sredstev, ki se nahajajo na računu njene matere. Sodišče je napravilo povsem napačne zaključke glede otroškega dodatka, ki je bil izplačan toženi stranki, kar nedvomno vpliva na njeno materialno zmožnost plačevanja preživnine. Tudi glede materialnih in pridobitnih sposobnosti tožnika je sodišče napravilo napačne zaključke. Sodišče namreč ni upoštevalo celotnega zneska mesečne anuitete, ki jo tožnik plačuje za potrošniški kredit, s katerim rešuje stanovanjski problem. Tožnik je izkazal dva kredita in sicer po prvem plačuje anuiteto v višini 235,32 EUR, po drugem pa 378,87 EUR, pri čemer je bil prvi kredit vzet za gradbena dela na hiši, drugi kredit pa je bil vzet za potrebe končne opreme hiše in preselitve tožnika v hišo. Sodišče tudi ni upoštevalo dejstva, da tožnik plačuje preživnino v višini 192,50 EUR za drugega mladoletnega otroka, to je mld. R., ki živi pri toženi stranki. Sodišče je brez utemeljitve znižalo znesek za elektriko. Zgrešena je tudi odločitev sodišča glede stroškov ogrevanja, ki jih je priznalo v višini 130,00 EUR mesečno, vendar le za šest mesecev, kar znaša 780,00 EUR. Tožnik je namreč znesek v zvezi z ogrevanjem postavil na mesečnem nivoju za celotno leto. Zmotno je tudi stališče sodišča glede vadnine košarke za mld. J., saj iz potrdila izhaja, da mld. J. redno obiskuje treninge. Sodišče je tako zmotno ugotovilo potrebne stroške za preživljanje J., ki so določeni v prenizkem znesku, zmotno pa je tudi ugotovilo zmožnosti vsake od pravdnih strank glede njunega razpoložljivega premoženja in prihodkov, ki jih lahko namenjata preživljanju otroka in na tej podlagi je tudi povsem zmotno in napačno določilo razmerje med strankama, po katerem naj bi prispevala k preživljanju.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila ter predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba z dne 7.4.2014 je delno utemeljena. Dopolnitev pritožbe z dne 29.5.2014 je prepozna.

5. Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, je skladno z določbo 1. odstavka 333. člena ZPP dovoljena pritožba v roku petnajstih dni od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. Višje sodišče ugotavlja, da je pritožnik zoper izpodbijano sodbo v roku vložil pritožbo dne 7. 4. 2014, ni pa v roku vložil dopolnitev pritožbe dne 29. 5. 2014. Ker je dopolnitev pritožbe vložena po poteku roka za vložitev pritožbe, pritožbeno sodišče dopolnitve pritožbe ni upoštevalo, saj je pritožbeni rok strogo prekluzivni zakonski rok (2. odstavek 343. člena ZPP).

6. Na podlagi 1. odstavka 103. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) so starši dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje in zdravje in jih vzgajati. Na podlagi 1. odstavka 123. člena ZZZDR so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR). Pri ugotavljanju potreb mladoletnega otroka je treba izhajati iz določbe 2. odstavka 129.a člena ZZZDR, ki določa, da mora preživnina zajeti stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Pravilo o porazdelitvi preživninskega bremena med zavezanca ne temelji na metodi matematičnega izračuna, marveč skuša zagotoviti vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi staršev in potrebami otrok. Med temi dejavniki je podana soodvisnost: večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Soodvisnost pa učinkuje tudi v nasprotni smeri: če so trenutno razpoložljiva sredstva, ki jih imajo starši na voljo za izpolnjevanje preživninske obveznosti, glede na otrokove potrebe majhna, morajo starši v okviru svojih zmožnosti vložiti več truda, da se zadovoljijo otrokove potrebe (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 928/2008). Preživninske zmožnosti zavezancev se ugotavljajo glede na obseg premoženja, s katerim razpolagajo in na podlagi dohodkov ter njihovih zmožnosti za pridobitev dodatnih virov zaslužka.

7. Pritožnik ne sprejema ugotovitve sodišča prve stopnje, da mld. J. za svoje preživljanje do 1.4.2004 mesečno porabi 379,50 EUR oz. od 1. 4. 2004 423,50 EUR. Ob preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da znašajo stroški šolanja mld. J. 75,00 EUR, pravilno od navedenega zneska odštelo prejeto državno štipendijo v višini 50,00 EUR, zaradi česar mu je iz tega naslova priznalo strošek 25,00 EUR mesečno. Nepravilno pa je prvo sodišče upoštevalo dejstvo, da bo mld. J. po 1. 4. 2014 prejemal državno štipendijo v višini 100,00 EUR. Gre za bodoče negotovo dejstvo, ki naj bi nastopilo po zaključku glavne obravnave dne 10. 3. 2014, torej onkraj časovnih meja pravnomočnosti. Sodišče namreč izda sodbo glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave. Iz istega razloga tudi ni mogoče upoštevati s strani prvega sodišča priznanih stroškov za motor v višini 69,00 EUR, saj mld. J. na dan zaključka glavne obravnave ta strošek še ni nastal. Neutemeljena je pritožbena graja, da bi moralo prvo sodišče upoštevati strošek za elektriko v zatrjevani višini 116,00 EUR, saj tožnik tega stroška z ničemer ni izkazal (kar mu s predložitvijo mesečnih potrdil o plačilu elektrike ne bi smelo predstavljati večjega problema), zato je ocena stroška za elektriko v višini 95,00 EUR pravilna. V nasprotju z lastno izpovedjo je tudi pritožbena navedba, da je tožnik znesek v višini 130,00 EUR postavil na mesečnem nivoju za celo leto, saj je v izpovedbi izrecno navedel oz. potrdil, da v poletnem času, v obdobju šestih mesecev, znesek ogrevanja v višini 130,00 EUR ne nastane. V nasprotju s podatki, ki izhajajo iz potrdila Košarkarskega kluba Z. je tudi pritožbena navedba, da naj bi iz potrdila izhajalo, da mld. J. redno obiskuje treninge, saj iz navedenega potrdila jasno izhaja, da mld. J. od meseca junija 2013 dalje ni plačeval niti članarine niti vadnine, zaradi česar mu navedeni strošek ne pripada. Nepravilno pa je sodišče prve stopnje plačilo mesečne anuitete v višini 235,32 EUR za posojilo, ki ga je tožnik najel za rešitev svojega stanovanjskega problema, upoštevalo pri zmanjšanju tožnikovega osebnega dohodka, temveč bi ga moralo upoštevati pri ugotavljanju potreb mld. J., saj bi moral tožnik, kot je to pravilno ugotovilo prvo sodišče, če s posojilom ne bi rešil stanovanjskega problema, stanovanje najeti in zanj plačevati najemnino. Sodišče prve stopnje pa tožniku pravilno ni priznalo stroškov posojila, za katerega ni izkazano, da bi bil porabljen za reševanje stanovanjskega problema.

8. Glede na navedeno po izračunu pritožbenega sodišča potrebe mld. J. znašajo 438,33 EUR mesečno (stroški za šolo 25,00 EUR, strošek prehrane 95,00 EUR, stroški osebne higiene 25,00 EUR, stroški oblačil in obutve 60,00 EUR, za prosti čas, telefon, kino, rojstne dneve, oddih 65,00 EUR, za športne dejavnosti 52,50 EUR ter za stroške bivanja znesek 115,83 EUR – za elektriko 95,00 EUR, stroški ogrevanja 130,00 EUR, stroški za TV in internet 33,00 EUR, stroški za vodo in smeti 35,00 EUR ter stroški kredita za rešitev stanovanjskega problema 235,32 EUR).

9. Otroški dodatek je namenjen za preživljanje otrok in ga sodišče pri določitvi preživnine pravilno ni upoštevalo. Utemeljena pa je pritožbena graja, da je prvo sodišče pri ugotavljanju stroškov preživljanja upoštevalo tudi zaslužek mld. J. Stroški preživljanja se lahko izjemoma krijejo tudi iz denarnih sredstev, s katerim razpolaga preživninski upravičenec, kot je zaslužek otroka z delom ali pa otroški dodatek, vendar le v primeru, če zavezanec nima dovolj sredstev za kritje osnovnih potreb otroka, v nasprotnem pa je njegov prispevek vezan na obseg potreb otroka, ki so v sorazmerju z njegovimi finančnimi zmožnostmi. V konkretnem primeru tožena stranka razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi, tako za kritje lastnih potreb kakor tudi za kritje preživninske obveznosti, ki ji je določena.

10. Pritožbeni očitek, da je sodišče zmotno ugotovilo višino materialnih in pridobitnih sposobnosti tožene stranke, je po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljen. Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožene stranke pravilno ni upoštevalo odpravnine v višini 787.040,00 SIT in zneska 412.480,00 SIT, saj gre za zneska, ki sta bila toženi stranki nakazana v letu 2005, torej še v času zakonske zveze s tožnikom, prav tako pa se navedena zneska, kot je to razvidno iz odgovora oz. potrdila banke G., d.d., ne nahajata več na njenem računu. Prvo sodišče pravilno tudi ni upoštevalo zneska 19.000,00 EUR, ki se nahaja na osebnem računu matere tožene stranke in ki ga je je mati tožene stranke prejela iz naslova dedovanja. Pritožbene navedbe v tej smeri so zgolj pavšalne, saj tožnik ni navedel niti tega iz katerega naslova pa naj bi po njegovem mnenju tožena stranka pridobila znesek v višini 19.000,00 EUR. Po mnenju pritožbenega sodišča pa bo pritožnik tudi ob upoštevanju dejstva, da plačuje preživnino za mld. R. v višini 192,50 EUR, zmogel kriti njemu pripadajoči del ugotovljenih potreb mld. J., brez škode za lastno preživljanje.

11. Ob upoštevanju, da tožnikov osebni dohodek ( 1.264,78 EUR) kar za več kot 70 % presega osebni dohodek tožene stranke (739,08 EUR) in ob upoštevanju njunih premoženjskih razmer, je primerno razmerje, po katerem naj tožnik krije 65% ugotovljenih sinovih mesečnih potreb, tožena stranka pa 35%. Po mnenju pritožbenega sodišča bi torej morala znašati preživnina za obdobje od 1. 11.2013 dalje 150,00 EUR. Zato je v tem obsegu pritožba utemeljena in ji je pritožbeno sodišče delno ugodilo ter na podlagi 358. člena ZPP sodbo delno spremenilo, sicer pa pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), saj prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo nobene postopkovne kršitve (2. odstavek 350. člena ZPP).

12. V skladu z določilom 2. odstavka 165. člena ZPP in 2. odstavka 154. člena ZPP krije vsaka stranka svoje stroške pritožbenega postopka.