Jedro

Sodišče pripomb na elaborat ni podalo izvedenki v odgovor, ker z njimi prva nasprotna udeleženka ne bi mogla doseči drugačne rešitve. Izvedenka namreč ne more izdelati elaborata glede na bodoče želje enega od etažnih lastnikov, temveč v skladu z obstoječim stanjem uporabe prostorov. Zato je bil tudi dokaz z izvedencem gradbene stroke nepotreben in neprimeren ter je odločitev sodišča prve stopnje, ki temu predlogu ni sledilo, pravilna

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru glede evidentiranja zemljišča pod stavbo ter elaborat za vpis stavbe ID znak 000 v kataster stavb, ki ju je pripravila izvedenka M. S., predstavljata primerno strokovno podlago za katastrske vpise. Geodetski upravi RS je naložilo, da prioritetno evidentira spremembe v zemljiškem katastru ter katastru stavb v skladu s tem elaboratom.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo prvi nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da se sodišče skozi obrazložitev izpodbijanega sklepa subjektivno nagiba na stran predlagateljev, skuša upravičiti njihova ravnanja, poustvariti namen postopka evidentiranja etažne lastnine ter brez pravne podlage prikazati zgodovinsko historično stanje. Pravilnost izdelanih elaboratov ne sme sloneti na intimnem prepričanju prvostopnega sodišča, temveč na podlagi uporabe materialnega prava. Tega je sodišče spregledalo. Poudarja, da mu je bila z opustitvijo zaslišanja izvedenke onemogočena uresničitev načela kontradiktornosti postopka. Ne drži, da ni pravno poslovne niti zakonske podlage za delitev, kot jo predlaga. Njegovemu predlogu tudi ni nasprotovala nobena izmed strank postopka. Sodišče vsebinske odločitve ni oprlo na določbe ZVEtL, temveč na ugotovitve o historičnem služenju prostorov. Pri tem je podalo lastne pripombe, da dve notranji steni kopalnice pritličnega stanovanja mejita na ostale prostore tega stanovanja, zato bi lahko zaokroženost in intimo dosegel lastnik s predelavo notranjih sten. Sodišče je dodatno še navedlo, da lahko drugačno ureditev lastniških in uporabniških razmerij etažni lastniki vselej dosežejo dogovorno ali v sodnem postopku, pri čemer ni jasno, ali gre za napotitev strank na drug postopek ali ne. Prvi nasprotni udeleženec je predlagal izvedenca gradbene stroke, čemur sodišče ni ugodilo in svoje odločitve ni obrazložilo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z izpodbijanim sklepom, sprejetim na podlagi 13. člena ZVEtL-1, se opravlja presoja, ali sta izdelana elaborata primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Zato je s pritožbo mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje.

5. V pritožbenem postopku (kot je mogoče izluščiti iz pavšalnih pritožbenih navedb) ni sporen elaborat za evidentiranje zemljišča pod stavbo, temveč elaborat za vpis stavbe ID znak 000 v kataster stavb, ki ga je pripravila sodna izvedenka M. S. Prva nasprotna udeleženka je namreč nanj podala pripombe, ker ne soglaša, da prostor v prvem nadstropju v izmeri 11,7 m2 (v tehničnem poročilu evidentiran kot del 6) v celoti predstavlja skupni prostor, temveč meni, da gre za funkcionalni del stanovanjske enote (posameznega dela 2) v lasti prvega nasprotnega udeleženca. Vztrajala je, da prostor pri in pod stopnicami, ki vodijo v zgornjo etažo, funkcionalno pripada stanovanju št. 2, in predlagala izvedenca gradbene stroke, ki bo preveril možnosti za ureditev dostopa v tretjo etažo z zunanje strani ali postavitev okroglega stopnišča v kotu dela prostora št. 6, tako da bi bila mogoča fizična pregraditev tega dela in omogočeno nemoteno prehajanje med posameznimi prostori stanovanja št. 2. 6. Za opravljanje vpisov oziroma evidentranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru, ki jih v postopku za vzpostavitev etažne lastnine zahteva sodišče, se uporabljajo predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, če to ni v nasprotju z določbami ZVEtL (prvi odstavek 13. člena ZVEtL-1). Po 79. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) se v katastru stavb vodijo podatki o dejanski rabi stavbe ali dela stavbe v skladu z veljavno klasifikacijo vrste objektov. Raba se določi glede na pretežni namen uporabe stavbe. Bistvena je torej današnja raba stavbe, ki jo je izvedenka po ugotovitvah na ogledu glede spornega prostora pravilno upoštevala kot skupni hodnik – veža, ki ga uporabljajo uporabniki stanovanj 2 in 3. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da bi sodišče v postopku moralo slediti predlogu predlagatelja v zvezi z dopolnitvijo izvedeniškega mnenja, na način, da bi to zajelo morebitno bodoče stanje nepremičnine, ki bi ga v postopku predvidel izvedenec gradbene stroke. Odločitev sodišča, da za delitev prostora št. 6, ki bi upoštevala neko bodoče stanje po želji zgolj prvega nasprotnega udeleženca, ni zakonske podlage, je pravilna. Povedano drugače, prav dopustitev takšne delitve prostora bi predstavljala neprimernost elaborata za katastrski vpis. Pavšalni pritožbeni očitek, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z materialnim pravom, zato ni utemeljen. Sodišče tudi ni zagrešilo izpostavljenih kršitev določb postopka. Ustrezno je obrazložilo, da pripomb na elaborat ni podalo izvedenki v odgovor, ker z njimi prva nasprotna udeleženka ne bi mogla doseči drugačne rešitve. Zakaj ne, je pritožbeno sodišče že pojasnilo. Izvedenka namreč ne more izdelati elaborata glede na bodoče želje enega od etažnih lastnikov, temveč v skladu z obstoječim stanjem uporabe prostorov. Zato je bil tudi dokaz z izvedencem gradbene stroke nepotreben in neprimeren ter je odločitev sodišča prve stopnje, ki temu predlogu ni sledilo, pravilna. S tem, ko je sodišče glede trditev prve nasprotne udeleženke o funkcionalni nezaokroženosti njenih prostorov, navedlo še dodatne razloge o možnosti predelave notranjih sten, tudi ni prišlo v nasprotje s predhodno obrazložitvijo ter so v to usmerjeni pritožbeni očitki neutemeljeni.

7. Iz izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da sodišče presoja primernost izdelanega elaborata za izvedbo katastrskega vpisa in ne odloča o prekinitvi postopka. Zato pritožbene navedbe, da iz sklepa ni razvidno, ali gre za nekakšno napotitev strank na drug postopek ali ne in da obrazložitev sklepa nasprotuje izreku, predstavljajo navadno sprenevedanje.

8. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni očitki niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo prvega nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).