Jedro

Sodišče je stike 9-mesečne deklice z očetom določilo v majhnem obsegu. Stiki so kratkotrajni, saj potekajo eno uro na teden ter se izvajajo na terasi materinega doma. Gre takorekoč za stike pod nadzorom, kar je sprejemljivo ob upoštevanju, da gre za otroka, ki še ni star 1 leto.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom začasno dodelilo mladoletno hčerko pravdnih strank v varstvo in vzgojo materi (I. točka izreka). Stike med hčerko in očetom je začasno določilo enkrat tedensko vsako nedeljo od 10. do 11. ure na terasi materinega doma (II. točka izreka). V presežku je sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je, da začasna odredba velja do pravnomočne odločitve v zadevi (IV. točka izreka). V V. točki je ugotovilo, da ugovor in pritožba zoper sklep o začasni odredbi ne zadržita izvršitve sklepa. Odločitev o stroških v zvezi z začasno odredbo je pridržalo do odločitve o glavni stvari (VI. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del sklepa ter zoper izrek o stroških se pritožuje tožeča stranka. Izpodbija tudi II. točko izreka, s katero je sodišče določilo stike enkrat tedensko vsako nedeljo od 11. do 12. ure. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je predlagala določitev stikov enkrat mesečno, saj je pri izvajanju stikov prihajalo do težav, ki so ogrožale zdrav telesni in duševni razvoj otroka. Tožnica je bila mesec dni po rojstvu otroka v takem poporodnem stanju, da se ni bila sposobna ubraniti pritiskov in zahtev s strani toženca in je na CSD pristala na vsakotedenske stike ter nizko preživnino, čeprav se s tem ni strinjala. Izkazalo se je, da je toženec pogoste stike izrabljal za obračunavanje s tožnico. Tožnica je imela težave z dojenjem, otrok ni pridobival na teži in potrebno ga je bilo hraniti z umetnim mlekom. Te težave so pri tožnici povzročile strah in negotovost. Da bi se izognila stresnim situacijam je predlagala manjši obseg stikov, česar pa toženec ni upošteval. Sodišče je spregledalo toženčevo agresivno vedenje in okoliščino, da se stres, stiska in prestrašenost matere prenašata na otroka. Toženec je o tožničinih težavah pri dojenju začel poizvedovati pri CSD ..., želel je izvedeti ime pediatra in nedopustno posegel v tožničin in otrokov način življenja. V nasprotju z dogovorom s tožnico je objavljal slike novorojenega otroka na facebooku ter podatke o njegovi teži in velikosti.

Navaja, da toženec na stike prihaja zanemarjen, pod vplivom alkohola, neprespan, neumit in neurejen. V takem stanju pestuje otroka, kar ni primerno. V nadaljevanju podrobneje opisuje način toženčevega življenja ter zatrjuje, da toženec uživa alkohol in kadi marihuano. S tako določenimi stiki je tožnici onemogočeno, da bi odšla preko vikenda na dopust ali na drugo pot, kar pomeni poseg v korist otroka.

Toženec ima neurejeno bivalno okolje, saj živi v garsonjeri veliki 18 m2 in brez ogrevanja. Stanovanje je zanemarjeno in umazano, v njem so stalne zabave.

Sodišče z izdano začasno odredbo ni ugotovilo, da bi bila podana nevarnost nastanka nesorazmerno težko popravljive škode, obstoja nasilja, ali da bi iz ogroženosti izhajala nujnost izdaje začasne odredbe po uradni dolžnosti.

3. Pritožba je bila vročena tožencu, ki v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi (106. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih)(1). V skladu s petim odstavkom istega člena lahko sodišče pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi, pri čemer stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.

6. Prvostopenjsko sodišče je določilo stike 9-mesečne deklice z očetom enkrat tedensko, in sicer vsako nedeljo od 11. do 12. ure. Za tako odločitev je imelo podlago tudi v mnenju CSD ..., iz katerega izhaja, da je deklici v korist, da ohrani stike z očetom v obsegu enkrat tedensko vsaj po eno uro. To je tudi toliko, kolikor je prvostopenjsko sodišče z začasno odredbo določilo. Stiki, ki jih ima deklica enkrat tedensko z očetom, niso preobsežni, kot navaja pritožba. Prej obratno. Sodišče je stike določilo v majhnem obsegu. Stiki so kratkotrajni, saj potekajo eno uro ter se izvajajo na terasi materinega doma. Gre takorekoč za stike pod nadzorom, kar je sprejemljivo ob upoštevanju, da gre za otroka, ki še ni star 1 leto.

7. Očitki, ki jih navaja tožnica v pritožbi na račun toženčevega načina življenja in njegove (ne)urejenosti ob tako določenih stikih (1 ura enkrat tedensko na terasi materinega doma) ne predstavljajo take grožnje, da stiki zaradi tega ne bi bili v korist otroku. Poleg tega je mati ob stikih navzoča, saj potekajo na njenem domu. Tako je tudi poskrbljeno, da se lahko preprečijo stiki, ki ne bi bili otroku v korist. 8. Sodišče je določilo stike enkrat tedensko za obdobje do pravnomočne odločitve o zadevi. Tožnica v pritožbi očita, da ob tako določenih stikih z otrokom ne more odpotovati preko vikenda, ne oditi na dopust, kar naj ne bi bilo v korist otroka. Kot izhaja iz mnenja CSD je tožnica predlagala, naj se stiki izvajajo enkrat mesečno od 11. do 12. ure na njenem domačem naslovu na terasi. Sodišče je tožničinemu predlogu glede kraja in ure izvajanja stikov sledilo, določilo pa je vsakotedenske stike po predlogu mnenja CSD.

9. Ob vložitvi tožbe je bila deklica stara 4 mesece, ob odločanju o pritožbi pa 10 mesecev. Razmere in način življenja pri takih majhnih otrocih se hitro spreminjajo. Načina življenja pravdnih strank in njunega otroka prvostopenjsko sodišče še ni preverjalo, saj še ni razpisalo nobenega naroka za glavno obravnavo. Vendar določenega obsega stikov (1krat tedensko 1 ura) ni možno še dodatno zoževati. Smotrno bi bilo, da bi stranki predlagali nov način izvrševanja stikov, ki bi omogočal tožeči stranki tudi oditi na dopust oziroma odpotovati. Vendar sodišče samo brez ustreznih navedb strank ne more poznati ustroja življenja pravdnih strank, niti utečenega ritma, po katerem dan preživi njuna 10 mesečna hči. Sodišče je sledilo predlogu tožeče stranke glede dneva, ure in kraja izvrševanja stikov, obseg stikov pa je določilo pogosteje, kot je predlagala tožeča stranka, vendar v skladu s predlogom, ki ga je podal v mnenju CSD. Poleg tega, gre za začasno določen način izvrševanja stikov, ki ga je zaradi spremenjenih razmer možno tudi spremeniti.

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako pa tudi tisti ne, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sklep v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku(2)).

Op. št. (1): Ur. l. RS št. 69/2004, ZZZDR-UPB1 Op. št. (2): Ur. l. RS št. 45/2008, ZPP