17. 6. 2019

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Milana Čekade in Danice Marinčič, oba Rakek, na seji 17. junija 2019

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper odredbo o prodaji nepremičnine Okrajnega sodišča v Cerknici št. In 14/2012 s pristopi št. In 15/2012, št. In 17/12, št. In 43/2014, št. In 46/2014 in št. In 47/2014 z dne 19. 4. 2019 se zavrže.

2.Ustavna pritožba se v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 40., 42.c, 44., 53., 55., 76. in 194. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10, 26/11, 53/14, 54/15 in 11/18) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnika vlagata ustavno pritožbo zoper odredbo o prodaji nepremičnine, navedeno v 1. točki izreka tega sklepa. Poleg drugih kršitev človekovih pravic zatrjujeta tudi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pobudnika izpodbijata v 3. točki izreka navedene zakonske določbe, ki naj bi bile v neskladju s 14., 22., 23., 25., 26., 31., 33., 50., 78. in 125. členom Ustave.

2.Po izdaji sklepa o izvršbi, s katerim se dovoli izvršba, in po izdaji sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine sodišče z odredbo o prodaji nepremičnine zgolj določi način in pogoje za prodajo ter čas in kraj prodaje, če naj bo nepremičnina prodana na dražbi (prvi odstavek 181. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Izpodbijana odredba zato ni posamičen akt po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS), s katerim bi bilo odločeno o kakšni pravici ali obveznosti pritožnikov.[1] Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo (1. točka izreka).

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo tudi v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ker prav tako ne gre za posamičen akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih pritožnikov (2. točka izreka).

4.ZUstS v drugem odstavku 24.b člena določa, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona ali drugega predpisa. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati razloge neskladnosti izpodbijanih členov predpisa z Ustavo (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Pobudnik mora torej jasno navesti, v čem je protiustavnost izpodbijane zakonske ureditve. Po tretjem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS. Ker pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega predpisa ne izpolnjuje pogojev iz navedene določbe ZUstS, jo je Ustavno sodišče zavrglo (3. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodnika dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar in dr. Marijan Pavčnik. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Glej sklep Ustavnega sodišča št. Up-1908/06, Up-1925/06 z dne 18. 10. 2006.