Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker predvidena nadzidava presega obstoječo slepo fasado, to pomeni, da je gradnja predvidena tudi tam, kjer ni slepe fasade. Taka gradnja na skupno parcelno mejo pa po določbah OPN brez soglasja lastnikov sosednjih nepremičnin ni dovoljena. Ker tožnica ni pridobila soglasij vseh lastnikov sosednjih nepremičnin, to pomeni, da je toženka pravilno presodila, da kumulativni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja iz 1. točke prvega odstavka 43. člena GZ ni izpolnjen.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
**Potek upravnega postopka**
1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožničino zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in nadzidavo objekta ..., na zemljiščih s parc. št. 2702 in 2701 k. o. ...
2. Drugostopenjski organ je tožničini pritožbi delno ugodil in odpravil navedeno prvostopenjsko odločbo v delu, ki se nanaša na rekonstrukcijo, ter zadevo v tem obsegu vrnil v ponoven postopek. V preostalem, to je glede nadzidave, je tožničino pritožbo zavrnil. 3. Iz razlogov obeh odločb izhaja, da je upravni organ tožničino zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za nadzidavo zavrnil, ker niso izpolnjeni pogoji o odmikih, predpisani z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (v nadaljevanju OPN).
**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**
4. Tožnica se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in zoper prvostopenjsko odločbo v še ne odpravljenem delu vlaga tožbo. V njej se sklicuje na četrto alinejo 1. točke drugega odstavka 24. člena OPN. Navaja, da gre za gradnjo na parcelni meji, na kateri je na vsaki strani slepa fasada sosednjega objekta. Meni, da za presojo zato ni pomembno, da je predvideni objekt višji od obstoječega. Dodaja, da gre za območje tipa C in da zato ni potrebe, da bi bila nova stavba nižja od obstoječih stavb. Sodišču predlaga naj prvostopenjsko odločbo v delu, ki se nanaša na nadzidavo, odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek. Zahteva povračilo stroškov postopka.
5. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise zadeve.
**Odločanje po sodnici posameznici**
6. Sodišče je 14. 7. 2022 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica, in ga vročilo strankam.
**Dokazni sklep**
7. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v vse listine v upravnem in sodnem spisu zadeve.
**K I. točki izreka**
8. Tožba ni utemeljena.
9. Predmet presoje v tem upravnem sporu je prvostopenjska odločba v delu, v katerem je bila zavrnjena tožničina zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za nadzidavo objekta ..., na zemljiščih s parc. št. 2702 in 2701 k. o. ... Med strankami je sporno, ali so izpolnjeni pogoji o odmikih, predpisani z OPN, glede na to, da je predvidena gradnja na parcelno mejo, tožnica pa ni pridobila soglasja vseh lastnikov sosednjih nepremičnin.
10. Za izdajo gradbenega dovoljenja mora biti po 1. točki prvega odstavka 43. člena Gradbenega zakona (GZ) gradnja skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov. Tak predpis je v tem primeru OPN, ki dovoljene odmike objektov od sosednjih parcel določa v 24. členu. V četrti alineji 1. točke drugega odstavka 24. člena OPN, na katero se sklicuje tudi tožnica, določa, da je gradnja stavb na mejo gradbene parcele dopustna brez pisnega soglasja lastnikov sosednjih parcel, če gre za gradnjo na skupni parcelni meji, na kateri je slepa fasada objekta. V 88. točki prvega odstavka 3. člena OPN slepo fasado stavbe definira kot stranico stavbe brez okenskih odprtin.
11. Tožnica uveljavlja, da gre v tem primeru za gradnjo na parcelni meji, na kateri je na vsaki strani slepa fasada sosednjega objekta, ter (drugače kot toženka) meni, da za odločitev ni bistveno, da nameravana gradnja sosednja objekta presega po višini in širini.
12. Z določbami o odmikih prostorski akt poleg javnopravnega interesa varuje tudi zasebni interes. Zato je gradnja v nasprotju s predpisanimi odmiki dovoljena le, če se s tem strinjajo lastniki sosednjih nepremičnin in če tako odstopanje ob ustreznem soglasju lastnikov sosednjih parcel izrecno dovoljuje prostorski akt. 13. Glede na navedeno je z vidika javno pravnega interesa gradnja na skupni parcelni meji dopustna le tam, kjer je to izrecno določeno v prostorskem aktu, ker je to v skladu z urbanistično zasnovo konkretne enote urejanja prostora (EUP), npr. v strogem mestnem jedru, za katerega je značilen tak način strnjene gradnje. Brez soglasja lastnika sosednje nepremičnine je taka gradnja dopustna le v primerih, za katere je to v OPN izrecno določeno. Te izjeme je treba razlagati zožujoče. To velja tudi za izjemo iz četrte alineje 1. točke drugega odstavka 24. člena OPN, na katero se sklicuje tožnica.
14. Meja razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel (prvi odstavek 19. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin - ZEN, ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe). Gradnja na skupno parcelno mejo zato vedno pomeni tudi poseg v sosednjo parcelo in s tem v lastninsko pravico na tej parceli.
15. Po presoji sodišča izjema od pridobitve soglasja lastnika sosednje nepremičnine, ki jo dopušča četrta alineja 1. točke drugega odstavka 24. člena OPN, izhaja iz podmene, da je na skupno parcelno mejo že poseženo s tem, da je tam že postavljen objekt. In sicer je ta poseg izvršen v obsegu, v katerem je na skupni parcelni meji že stranica stavbe, torej njena (slepa) fasada. Gradnja na skupno parcelno mejo brez soglasja lastnika sosednje nepremičnine je zato dopustna le v enakem obsegu, kot je že izvedena gradnja, ta pa je zamejena s stranico (slepo fasado) že zgrajene stavbe.
16. V obravnavanem primeru med strankama ni sporno, da predvidena nadzidava objekta ... po višini in širini presega slepo fasado sosednjih objektov ... 26 in 30. To namreč izhaja tako iz tožničinih navedb, kakor iz fotografij, ki jih je v spis predložila tožnica. Razvidno pa je to tudi iz projektne dokumentacije, ki jo je tožnica priložila zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, in sicer iz načrta arhitekture, prereza A2, št. lista 1.5.2.5. Na tej skici sta liniji slepih fasad sosednjih objektov prikazani kot črtkana trikotnika na istem nivoju, kot je predvidena nadzidava. Nadzidava je predvidena v štirikotni obliki ter po višini in širini presega obe prikazani slepi fasadi.
17. Ker torej predvidena nadzidava presega obstoječo slepo fasado, to pomeni, da je gradnja predvidena tudi tam, kjer ni slepe fasade. Taka gradnja na skupno parcelno mejo pa po določbah OPN brez soglasja lastnikov sosednjih nepremičnin ni dovoljena. Ker tožnica ni pridobila soglasij vseh lastnikov sosednjih nepremičnin, to pomeni, da je toženka pravilno presodila, da kumulativni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja iz 1. točke prvega odstavka 43. člena GZ ni izpolnjen.
18. Glede na navedeno je sodišča na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
**K II. točki izreka**
19. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.