Jedro

Tožnika sta v pravdi glede na njen končni izid uspela z več kot 95 % svojega celotnega zahtevka. Ker je bil zavrnjen le sorazmerno majhen del njunega zahtevka in zaradi tega posebni stroški niso nastali, jima mora toženka povrniti vse njune potrebne pravdne stroške.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (3. točka izreka) spremeni tako, da mora tožena stranka v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti tožeči stranki še 710,03 EUR njenih pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti tožeči stranki 117,00 EUR njenih pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po umiku tožbe ustavilo postopek v delu, o katerem še ni bilo pravnomočno odločeno. Toženki pa je naložilo, da mora tožnikoma povrniti 1.289,38 EUR njunih pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi za primer zamude s plačilom.

2. Tožnika sta se pritožila zoper odločitev o stroških postopka. Sodišču prve stopnje očitata zmotno ugotovljeno dejansko stanje in predlagata ustrezno spremembo sklepa. Sodišče ni upoštevalo njunih stroškov za dopolnilno izvedensko mnenje. Poleg tega je napačno izračunalo vrednost spora, ki je osnova za priznanje stroškov. Ta znaša 6.401,00 EUR. Tudi o priglašenem povišku za zastopanje dveh strank ni odločilo.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnika sta po neizpodbijani ugotovitvi sodišča prve stopnje v pravdi glede na njen končni izid uspela z več kot 95 % svojega celotnega zahtevka. Ker je bil zavrnjen le sorazmerno majhen del njunega zahtevka in zaradi tega posebni stroški niso nastali, jima mora toženka v skladu s tretjim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) povrniti vse njune potrebne pravdne stroške. Te je treba odmeriti glede na vrednost predmeta, upoštevaje odvetniško in taksno tarifo.

6. Tožnikoma je bilo v pravdi prisojeno skupaj 6.401,00 EUR (vsakemu po 2.304,36 EUR, torej 4.608,72 EUR ter vsakemu še po 64,01 EUR za skupaj 14 mesecev, torej 1.792,28 EUR). Osnova za izračun nagrade po odvetniški tarifi tako znaša 243,00 EUR, zato jima kot nagrada za postopek (tar. št. 3100) pripada 315,90 EUR, kot nagrada za narok (tar. št. 3102) 291,60 EUR, kot pavšalni znesek za dejanske izdatke (tar. št. 6002) 20,00 EUR in na račun 20 % DDV še 125,50 EUR, skupaj 753,00 EUR. K temu je treba prišteti plačano izvedenino (728,00 EUR in dodatno še 308,41 EUR v ponovljenem postopku) ter sodno takso (210,00 EUR). Celotni stroški tožnikov v postopku na prvi stopnji tako znašajo 1.999,41 EUR ali 710,03 EUR več, kot jima je odmerilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

7. Po navedenem je sodišče druge stopnje pritožbi tožnikov v opisanem obsegu ugodilo in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP. Do povišanja za zastopanje več strank pa tožnika nista upravičena, upoštevaje prvi odstavek 8. člena Zakona o odvetniški tarifi.

8. Tožnikoma, ki sta s pritožbo uspela dolguje toženka po drugem odstavku 165. člena ZPP tudi povračilo njunih pritožbenih stroškov. Ti znašajo skupaj 117,00 EUR, obsegajo pa nagrado za postopek v višini 50,00 EUR (tar. št. 3220), dejanske izdatke v pavšalnem znesku 20,00 EUR (tar. št. 6002), 20 % DDV in 33,00 EUR za plačano sodno takso. Tudi pri odmeri teh stroškov je sodišče upoštevalo odvetniško in taksno tarifo.

9. Če toženka dolgovanih stroškov postopka ne bo poravnala v odrejenem roku, bo morala tožnikoma plačati od poteka izpolnitvenega roka dalje še zakonske zamudne obresti. Odločitev o teh temelji na načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije iz decembra 2006 in prvem odstavku 378. člena Obligacijskega zakonika.