Jedro

Vprašanje (ne)obstoja gradbenega dovoljenja in (ali) uporabnega dovoljenja za stavbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po določbah ZVEtL-1 ni relevantno. Iz tega vidika se sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po določbah ZVEtL-1 ne ozira na določbe zakonodaje s področja gradbeništva (sedaj GZ, prej Zakon o graditvi objektov), ker v tem postopku niso upoštevne. V tovrstnem postopku se ne obravnava pravni promet z nepremičninami, saj gre zgolj za preoblikovanje predmeta lastninske pravice, glede katerega je sodišče dolžno vzpostaviti etažno lastnino, upoštevajoč obstoječe stanje nepremičnine, na kateri se vzpostavlja etažna lastnina.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelji krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da na stavbi na naslovu Cesta, obstoji etažna lastnina (1. točka sklepa). Ugotovilo je, kaj predstavlja splošne skupne dele stavbe (2. točka sklepa). Ugotovilo je solastninske deleže vsakokratnih etažnih lastnikov v tej stavbi na splošnih skupnih delih, kot je to razvidno iz 3. točke sklepa. Ugotovilo je tudi, kateri deli stavbe so njeni posebni skupni deli ter vzpostavilo solastninsko pravico na njih v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, kot je to razvidno iz 4. točke sklepa. Ugotovilo je tudi posamezne dele stavbe, pri katerih se vknjiži lastninska pravica v korist posameznih oseb, kot je to razvidno iz 5. točke sklepa. Sklenilo je še, da se vpisi in izbrisi v zemljiški knjigi izvedejo po uradni dolžnosti, v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka za vzpostavitev etažne lastnine (6. točka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožuje peti nasprotni udeleženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlog predlagateljev. Navaja, da je prvo sodišče vzpostavilo etažno lastnino, ne da bi ugotovilo, ali ima objekt gradbeno in uporabno dovoljenje za stanovanja oziroma apartmaje. Sodišče ne more dovoliti vzpostavitve etažne lastnine na protipravno gradbeno spremenjenem objektu brez ustreznega gradbenega in uporabnega dovoljenja ter brez ustreznega vpisa v kataster stavb. Sklicuje se na Gradbeni zakon (GZ), na podlagi katerega niso dovoljene spremembe vpisov v zemljiški knjigi za nedovoljene objekte. Sodišče ne sme izdati odločbe, ki bi nasprotovala 93. členu GZ. Iz zapisnika o naroku z dne 18. 4. 2018 ne izhaja nesporna ugotovitev, da bi deli stavbe ID znak 0000-568-48, 0000-568-50 in 0000-568-51 predstavljali splošne skupne dele stavbe. Skupni prostori in posebni skupni prostori v elaboratu nimajo navedenih izmer, čeprav bi te morale biti ugotovljene že v elaboratu, ki je podlaga za vpis stavb in njenih delov v kataster stavb in zemljiško knjigo ter za ustanovitev etažne lastnine.

3. Predlagatelji v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vprašanje (ne)obstoja gradbenega dovoljenja in (ali) uporabnega dovoljenja za stavbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po določbah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL-1) ni relevantno. Iz tega vidika se sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po določbah ZVEtL-1 ne ozira na določbe zakonodaje s področja gradbeništva (sedaj GZ, prej Zakon o graditvi objektov), ker v tem postopku niso upoštevne. V tovrstnem postopku se ne obravnava pravni promet z nepremičninami, saj gre zgolj za preoblikovanje predmeta lastninske pravice, glede katerega je sodišče dolžno vzpostaviti etažno lastnino, upoštevajoč obstoječe stanje nepremičnine, na kateri se vzpostavlja etažna lastnina. Iz sklepa Območne geodetske uprave X. z dne 3. 12. 2014 (priloga A16) je razvidno, da je obravnavana stavba vpisana v katastru stavb.

6. Na naroku 18. 4. 2018 je prvo sodišče ugotovilo, da so deli stavbe ID znak 0000-568-48, 0000-568-50 in 0000-568-51 splošni skupni deli stavbe. Nihče od udeležencev, ki so bili navzoči na naroku, ni ugovarjal tej ugotovitvi. Zapisnik o tem naroku je bil posredovan tudi ostalim udeležencem postopka, ki se naroka niso udeležili, med njimi tudi pritožniku, ki do izdaje izpodbijanega sklepa niso ugovarjali tej ugotovitvi. Pritožnik v postopku pred prvim sodiščem tudi ni trdil, da navedeni deli ne predstavljajo splošnih skupnih delov stavbe (tega ni zatrjeval niti v svoji vlogi z dne 16. 5. 2018). Njegova pritožbena trditev v tem delu zato predstavlja nedovoljeno in s tem neupoštevno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).

7. Pritožbena trditev, da v elaboratu ni navedenih izmer splošnih skupnih delov in posebnih skupnih delov, je protispisna. Stavba, ki je predmet tega postopka, je bila vpisana v kataster stavb skupaj s svojimi deli (posamezni deli stavbe, splošni skupni deli in posebni skupni deli) na podlagi prej omenjenega sklepa z dne 3. 12. 2014 (priloga A16), in sicer izven tega nepravdnega postopka. Podlaga tega sklepa je bil elaborat, ki ga je izdelala družba G., d.o.o. (priloga A18). Iz tega elaborata je razvidno (str. 17), da so v njem navedene tudi površine splošnih skupnih delov in posebnih skupnih delov te stavbe.

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9. Predlagatelji krijejo svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).