Jedro

Prvostopno sodišče je zavrglo predlog za izvršbo na vrednostne papirje, ker je ugotovilo, da dolžnik v centralnem registru KDD ni vknjižen kot imetnik vrednostnih papirjev. S tem, ko sodišče ni obvestilo upnika o rezultatu poizvedbe, ki jo je na njegov predlog opravilo pri KDD, ampak je predlog takoj zavrglo, je kršilo načelo kontradiktornosti oziroma pravilo enakega varstva pravic pred sodiščem v smislu 22. člena Ustave RS. Tudi v izvršilnem postopku mora biti vsaki stranki dana možnost predstaviti svoja stališča, predlagati dokaze, se izjaviti o navedbah in rezultatu dokazovanja, da ne pride v neenakopraven položaj, proti drugi stranki. Z nezakonitim postopanjem, to je z opustitvijo vročitve za predlagano sredstvo izvršbe odločilnega obvestila, je prvostopno sodišče upniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je zavrglo upnikov predlog za izvršbo, zaradi izterjave 240.622,00 SIT z rubežem nematerializiranih vrednostnih papirjev. Zavrnilo pa je predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja.

Proti temu sklepu se pritožuje upnik in smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče zavrglo upnikov predlog za izvršbo na nematerializirane vrednostne papirje zato, ker naj bi po poizvedbah pri KDD ugotovilo, da dolžnik v centralnem registru KDD ni vknjižen kot imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev. Taka odločitev ni pravilna, kajti prvostopno sodišče bi moralo upnika o ugotovitvi oziroma rezultatu poizvedb obvestiti. Sodišče je zavrnilo predlog upnika po 31. členu ZIZ, češ da upnik ni verjetno izkazal, da bo izvršba neuspešna, saj obstajajo na voljo še druga izvršilna sredstva. Upnik je predlog po 21. členu ZIZ vložil, ker je bila izvršba na dolžnikove premičnine v zadevi IV L ... ustavljena, izvršba na vrednostne papirje pa ne bi mogla pripeljati do poplačila vsega dolga. Ker se je izkazalo, da dolžnik ni vknjižen kot imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev, je podana verjetnost, če že ne kar gotovost, da upnik ne bo v celoti poplačan, zato bi moralo sodišče naložiti dolžniku predložiti seznam svojega premoženja.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče je preuranjeno zavrglo (pravilno: zavrnilo) predlog za izvršbo na vrednostne papirje. Upnik ni imel pravice dostopa do podatkov, ki so shranjeni v centralnem registru Klirinško depotne družbe d.d., ali je dolžnik imetnik nemateriraliziranih vrednostnih papirjev (primerjaj 85. člen Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP, Ur. l. RS št. 23/99), zato je predlagal, da te podatke pridobi sodišče v izvršilnem postopku, kar je to tudi storilo (2. odst. 85. člena ZNVP). Dopisu Klirinško depotne družbe d.d., z dne 29.8.2001 je sledil izpodbijani sklep, ne da bi prvostopno sodišče upniku sporočilo, da v centralnem registru dolžnik ni vknjižen kot imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev. Pravilno navaja upnik v pritožbi, da bi moral biti upnik predhodno o rezultatu poizvedbe obveščen, da bi lahko predlagal drugo sredstvo izvršbe ali podal drug predlog. S tem, ko prvostopno sodišče ni obvestilo upnika o rezultatu poizvedbe, za katero je bilo v skladu z zakonom zaprošeno in je upnikov predlog za izvršbo zavrglo, je kršilo načelo kontradiktornosti oziroma pravilo enakega varstva pravic pred sodiščem v smislu 22. člena Ustave RS. Tudi v izvršilnem postopku mora biti vsaki stranki dana možnost predstaviti svoja stališča, predlagati dokaze, se izjaviti o navedbah in o rezultatih dokazovanja, da ne pride v neenakopraven položaj proti drugi stranki. Ko upnik ni bil seznanjen s podatki, ki jih je pridobilo sodišče na njegov predlog, ali je dolžnik vknjižen kot imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev, tako da v postopku ni mogel podati ustreznih predlogov, posledično pa je sodišče predlog za izvršbo zavrglo, je očitno, da je bilo upniku z nezakonitim postopanjem, to je z opustitvijo vročitve za predlagano sredstvo izvršbe odločilnega obvestila ter z zavrženjem predloga odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Prvostopno sodišče je zato storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zaradi česar je bilo treba sklep pod tč. 1 razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Utemeljena je tudi pritožba glede 2. točke izpodbijanega sklepa, saj je po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče zmotno uporabilo 31. člen ZIZ, ko je zavrnilo upnikov predlog, naj se dolžniku naloži predložitev seznama njegovega premoženja. Res mora upnik verjetno izkazati, da s sredstvi izvršbene ne bo mogel biti v celoti poplačan, ko poda predlog v smislu 31. člena ZIZ, vendar prvostopno sodišče zmotno meni, da v obravnavanem primeru pogoji niso podani. Sodišče navaja, da so na voljo še druga sredstva oziroma predmeti izvršbe, ki se jih upnik še ni poslužil, vendar gre za splošno trditev, ki ni konkretizirana z dejstvi, ki bi se nanašali na dolžnika. V spisu ni podatkov, da bi bili upniku, ki je bančna organizacija, znani podatki o dolžnikovih nepremičninah, o denarnih terjatvah, o drugih premoženjskih pravicah ali o sredstvih na računih, izvršba na premičnine v zadevi IV L ... pa je bila že pravnomočno ustavljena, ker izvršba na premičnine ni bila uspešna. Izvršba na vrednostne papirje po podatkih tega spisa tudi ne more biti uspešna, zaradi česar je pritrditi pritožbi, da doslej ni izkazana verjetnost, da bi se upnik v izvršbi poplačal, kar kaže na potrebnost dolžnikove predložitve seznama svojega premoženja. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi 2. točko izpodbijanega sklepa, da bo moglo prvostopno sodišče glede na podatke obravnavane zadeve in spisa IV L ... ponovno odločati o upnikovem predlogu iz 31. člena ZIZ.