Jedro

Odmera odškodnine za telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in za duševne bolečine zaradi težke invalidnosti svojca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženo stranko zavezalo, da mora prvi tožnici plačati 2,975.000 SIT, drugemu tožniku in tretjemu tožniku vsakemu po 2,125.000 SIT, četrtemu tožniku pa 14,450.000 SIT zadoščenja, vsem z obrestmi od 10.3.2003 do 27.6.2003 v višini 13,5 %, od 28.6.2003 dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višje tožbene zahtevke je zavrnilo, toženo stranko pa zavezalo, da mora tožnikom povrniti 858.978 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.2.2005. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo prve stopnje delno spremenilo tako, da mora tožena stranka prvi tožnici plačati 2,125.000 SIT, drugemu in tretjemu tožniku vsakemu po 1,275.000 SIT, četrtemu tožniku pa 14,025.000 SIT, ter da se njihovi višji zahtevki zavrnejo. Sicer je pritožbo tožene stranke in v celoti pritožbo tožnikov zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo prve stopnje.

Tožniki so vložili revizijo zoper tisti del sodbe, s katerim so zavrnjeni njihovi višji zahtevki. Uveljavljajo zmotno uporabo materialnega prava ter menijo, da so dosojena zadoščenja prenizka. Četrti tožnik opozarja, da je zdravljenje potem, ko se je zbudil iz kome, trajalo dalj časa, ter da še danes doživlja epileptične napade (pri katerih trpi tudi bolečine). Še vedno ga je strah, zaradi česar je upravičen do celotne zahtevane odškodnine iz tega naslova. Zaradi trajnih posledic poškodb je povsem drug človek - skoraj nepokreten, nesposoben skrbeti sam zase in biti mora pod stalnim nadzorom članov družine. Sodišče bi mu moralo zato priznati celotno zahtevano odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Prenizka so tudi zadoščenja za prvo tožnico in ter za drugega in tretjega tožnika. Znesek 3,500.000 SIT je (tudi ob upoštevanju prispevka k nastanku škode) minimalni znesek, ki bi tožnici lahko nadomestil "izgubo moža". Drugi in tretji tožnik tudi zelo trpita, saj sta prisiljena ostati doma ter si zato ne moreta ustvariti svoje družine.

Revizija ni utemeljena.

Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti (zato vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost in posege vanje). Načelo individualizacije višine odškodnine mora biti vselej upoštevano le tako, da ne privede do različnega obravnavanja oškodovancev pred sodišči zgolj v odvisnosti od vneme posameznega oškodovanca v prikazovanju obsega in teže posledic, ter tako, da odmera odškodnine ni le posledica izključno oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Upoštevati je treba, da ima načelo individualizacije višine odškodnine korektiv v enako pomembnem načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja presojo oškodovančevih posledic v primerjavi tudi z (bistveno) hujšimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.

Pri odmeri zadoščenj tožnikom sta bili pravilno upoštevani obe načeli. Natančno in izčrpno ugotovljene konkretnosti in specifičnosti teh primerov nepremoženjskih škod tudi po mnenju revizijskega sodišča tožnike upravičujejo do dosojenih zneskov zadoščenj - ki pravilno odsevajo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje (200. člen, tretji odstavek 201. člena in 203. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl.).

Ker je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.).