Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora toženka tožnikoma zaradi znižanja plačila v okviru odprave napak plačati 15.490,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 10. 2018. V presežku in v drugačnem obrestnem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo.

3.Toženka predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj (citirano):

"1. vprašanja pravočasnosti uveljavljanja oz. grajanja napak in garancijskih zahtevkov ter pravočasnosti vložitve tožbe s strani tožeče stranke,

2. vprašanja, ali bi moral tožnik, ki je imel najete svoje strokovno usposobljene gradbene nadzornike, za katere sta oba sodna izvedenca ugotovila, da bi napake morali opaziti že ob prevzemu III. faze, te napake grajati že ob prevzemu III. faze, ko bi njihova odprava - izvedba vezi zahtevala bistveno nižja sredstva, pri čemer sta izvedenca ugotovila, da je bilo napake mogoče opaziti že ob prevzemu III. gradbene faze, ko so bile dobro vidne, in vprašanja, ali bi moralo sodišče toženo stranko zaradi tega vsaj deloma razbremeniti odgovornosti na podlagi III. odstavka 153. člena OZ, ki določa, da je imetnik deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k nastanku škode, I. odstavka 171. člena OZ, ki določa, da ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine, in IV. odstavka 243. člena OZ, ki predstavlja eno od načel odškodninskega prava, saj oškodovancu nalaga dolžnost zmanjševanja škode z vsemi razumnimi ukrepi, sicer lahko povzročitelj škode zahteva zmanjšanje odškodnine,

3. vprašanja izpolnitve pogodbe oz. povrnitve škode, in sicer, ali mora v primeru, ko izvedenec ugotovi in ovrednoti več enakovrednih načinov povrnitve škode oz. izpolnitve pogodbe, toženec povrniti najvišje ocenjeno ali najnižje ocenjeno možnost vračila škode oz. izpolnitve pogodbe,

4. vprašanja, ali odsotnost horizontalne vezi predstavlja stvarno napako oz. napako solidnosti gradnje, če ne vpliva na potresno varnost objekta,

5. vprašanja, ali tožniku v primeru, ko sodišče toženi stranki naloži znesek sanacije po cenah ob izdaji sodbe, pripadajo še zamudne obresti, saj gre za vsakokratno revalorizacijo prisojenega zneska, in ali bi moralo sodišče zakonske zamudne obresti obračunati tudi od zneska, ki ga je tožnik zadržal in ga je sodišče pobotalo s prisojenim zneskom."

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Odločilo je v uvodoma navedeni sestavi senata. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.