Jedro

Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe podani.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Radovljici opr. št. In 153/2008 z dne 21.1.2009 in vknjižbo hipoteke za terjatev glavnice v višini 5.990,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v korist upnika M. d.d..

Proti navedenemu sklepu je vložil pritožbo nasprotni udeleženec – dolžnik G.Š. V pritožbi pojasnjuje, da je proti sklepu o izvršbi vložil ugovor, o katerem še ni bilo odločeno. Zato meni, da je vknjižba hipoteke nepravilna. Zaznamba izvršbe je bila namreč vknjižena, še preden je on prejel sklep o izvršbi, zato mu ni bila omogočena vložitev pritožbe na sklep o izvršbi. Pojasnjuje tudi, da upniku ničesar ne dolguje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zaznambo izvršbe dovolilo na podlagi določila 86. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1). Po tem določilu zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Iz sklepa o izvršbi z dne 21.1.2009 je razvidno, da je bila zaradi izterjave denarne terjatve dovoljena izvršba na nepremičnine parc. št. 707/2 k.o. Ž., vl. št. 905 in parc. št. 705/3 k.o. Ž., vl. št. 906, ki so v lasti pritožnika.

Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo, da so potrebne listine predložene in da stanje v zemljiški knjigi omogoča vpis zaznambe izvršbe, torej je pravilno presodilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe po 1. odstavku 86. člena ZZK-1 podani. Pravilnost izdaje sklepa o izvršbi in njegove pravnomočnosti zemljiškoknjižno sodišče samo ne more presojati, zato je moralo zemljiškoknjižno sodišče po prejemu obvestila izvršilnega sodišča, kateremu je bil priložen sklep o izvršbi, ravnati v skladu z določbo 86. člena ZZK-1. Ker je zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo izvršbe, pa je moralo hkrati v skladu z določbo 88. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti dovoliti tudi vknjižbo hipoteke iz 2. odstavka 87. člena tega zakona, saj ima zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej. Pravnomočnost sklepa o izvršbi je glede na določbo 3. odstavka 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZIZ) potrebna v primeru, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine. V obravnavanem primeru pa je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi pravnomočne sodbe, torej izvršilnega naslova. V takšnem primeru pa po določbi 2. odstavka 45. člena ZIZ izvršilno sodišče pošlje sklep o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke takoj po izdaji in ne šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Zaznamba izvršbe je prvo izvršilno dejanje pri izvršbi na nepremičnine (167. člen ZIZ), izvršba pa se začne opravlja pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezno izvršilno dejanje ne določa drugače (1. odstavek 46. člena ZIZ). Za zaznambo izvršbe pa niti ZIZ, niti ZZK-1 ne določata kaj drugega. Zato pritožbene navedbe, da je bila zaznamba izvršbe opravljena prej, preden je pritožnik prejel sklep o izvršbi in da je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, ne morejo biti upoštevne. Če je pritožnik vložil ugovor proti sklepu o izvršbi, bo o njem odločalo izvršilno sodišče, zato ne drži njegova trditev, da bi mu bila odvzeta pravica do pritožbe. Če bo izvršilno sodišče ugotovilo, da je njegov ugovor utemeljen, bo sklep o izvršbi razveljavilo. Tedaj pa bodo izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe izvršbe po 1. odstavku 90. člena ZZK-1. Po 1. točki navedenega določila namreč zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe in vknjižene hipoteke v primeru, če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen. Če izbris zaznambe ne bi bil opravljen po uradni dolžnosti, pa takšen predlog lahko poda tudi pritožnik sam (3. odstavek 125. člena ZZK-1).

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da pritožba ni utemeljena. Zato je na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter obenem dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa.