Jedro

Če predpostavke iz prvega odstavka 129. člena ZUP niso izpolnjene, organ ne bo meritorno presojal utemeljenosti postavljene zahteve, temveč bo zaradi dejstva, da take vloge sploh ni mogoče obravnavati, to pred vsebinskim začetkom upravnega postopka zavrgel.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

O izpodbijanem sklepu

1.Inšpektorat RS za okolje in energijo, Inšpekcija za okolje, Območna enota ... (v nadaljevanju Organ) je na podlagi prvega odstavka 27. člena Zakona o dimnikarskih storitvah (v nadaljevanju ZDimS) in 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) z izpodbijanim sklepom zavrgel zahtevo odvetnika A. A. za povrnitev stroškov pravnega zastopanja z dne 22. 5. 2023 (1. točka izreka) in ugotovil, da posebni stroški v postopku niso nastali (23. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je odvetnik A. A., v vlogi z dne 22. 5. 2023, (prejeti 26. 5. 2023), priglasil stroške in izjavo, v katerem prosi Organ, da plača stroške postopka po specificirani odvetniški tarifi in sicer v znesku 186,66 EUR (v nadaljevanju Zahteva). Organ je ugotovil: (i) da Zahteve ni podal zavezanec izvršbe inšpekcijskega postopka (v zvezi z odločbo št. 06182-282/2022-11 z dne 6. 7. 2022), B. B., ampak odvetnik A. A.; (ii) da je Zahteva identična zahtevi po stroškovniku, o kateri je že odločil drugostopenjski organ z odločbo št. 0612-132/2022-2550-2 z dne 24. 3. 2023. Organ je ugotovil, da je bilo o Zahtevi že odločeno (zavrnjena) in da se dejansko in pravno stanje ni spremenilo, zato je Zahtevo na podlagi 4. točke 129. člena ZUP zavrgel.

3.Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (v nadaljevanju MOPE ali drugostopenjski organ) je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil.

Navedbe tožeče stranke

4.Tožnik zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ničnosti izpodbijanega sklepa ter zaradi kršitev 22. in 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi odpravi izpodbijani sklep in odloči o Zahtevi in toženki naloži v plačilo stroške tega upravnega spora.

5.Organu očita kršitev pravic iz 22. člena Ustave. Navaja, da Organ še vedno ni ugotovil, katera oseba je zavezanec za izpolnitev obveznosti, ker obstajata dva B. B., mlajši in starejši oz. oče in sin. Nobenemu ni jasno, na kakšen način sta postala zavezanca za izpolnitev obveznosti. Tožnik je v prošnji posebej zaprosil, da se ugotovi enotno matično številko občana, iz katere bi bilo mogoče ugotoviti, katera oseba je zavezanec za izpolnitev obveznosti. Organ ni ugotavljal enotne matične številke zavezanca in izdal sklep (št. 06182-282/2022-20 z dne 24. 4. 2023), da se upravna izvršba, dovoljena s sklepom o dovolitvi izvršbe številka 06182-282/2022-12 z dne 18. 8. 2022, ustavi. Na podlagi ustavitve postopka, je tožeča stranka vložila stroškovnik dne 22. 5. 2023, ki ga je tožena stranka zavrnila. Meni, da je argumentacija organa druge stopnje protislovna in neprepričljiva. V upravnem sporu I U 579/2023-6 se namreč izpodbija pasivna legitimacija tožeče stranke. V obravnavni zadevi pa se izrecno zahteva povrnitev stroškov, na podlagi vloženega stroškovnika z dne 22. 5. 2023.

6.Na naroku je tožeča stranka še navedla, da je bila posestnik sporne naprave pravna oseba A., ki je tudi izvršila naloženo obveznost, zaradi česar tožeči stranki ni jasno, zakaj je inšpektor zavezal B. B., ki ni bil pasivno legitimiran. V primeru, da bi bila zavezana pravna oseba A., d.o.o., odvetnik ne bi imel pravice do stroškov. Ker pa je odvetnik zastopal stranko, ki ni bila pasivno legitimirana, meni, da ima pravico do stroškov, ker je šlo za nepotrebno obremenitev fizične osebe, to je B. B.

Navedbe toženke

7.Toženka na tožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

8.Sodišče je na podlagi drugega odstavka 58. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kljub odsotnosti pravilno vabljene toženke, opravilo glavno obravnavo. V dokaznem postopku je vpogledalo v listine, ki so v sodnem spisu označene kot priloge od A1 do A5 in vse listine iz spisa toženke št. 06182-282/2022.

Tožba ni utemeljena.

9.Po presoji sodišča je Organ pravilno zavrgel Zahtevek, zato se sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje na razloge izpodbijane odločbe.

10.Organ mora pred vsebinskim odločanjem opraviti predhodni preizkus iz 129. člena ZUP. Če predpostavke iz prvega odstavka 129. člena ZUP niso izpolnjene, organ ne bo meritorno presojal utemeljenosti postavljene zahteve, temveč bo zaradi dejstva, da take vloge sploh ni mogoče obravnavati, to pred vsebinskim začetkom upravnega postopka zavrgel.1 Organ v okviru predhodnega preizkusa iz 129. člena ZUP namreč Zahtevo s sklepom zavrže, med drugim, in za ta upravni spor relevantno tudi: Če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (četrta točka prvega odstavka 129. člena ZUP).

11.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je o Zahtevi že odločeno z zavrnilno odločbo toženke št. 0612-132/2022-2550-2 z dne 24. 3. 2023 ( v nadaljevanju Odločba 24-3-23), ki je postala pravnomočna dne 28. 2. 2025 (sklep naslovnega sodišča I U 579/2023 z dne 30. 1. 2025 o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe). Tožnik niti ne izpodbija ugotovitve Organa: (i) da je bilo o Zahtevi že odločeno; (ii) da gre za isto upravno zadevo; (iii) da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira Zahteva, ni spremenilo. Kot je mogoče povzeti tožnika, izpodbija pravilnost odločitve o zavrnitvi zahteve z zavrnilno Odločbo 24-3-23, katere zakonitost se je presojala v pravnomočno končanem upravnem sporu IU 579/2023. Tožnik, kot je mogoče povzeti, izpodbija pasivno legitimacijo v postopku izvršbe v zvezi z inšpekcijskim postopkom, kar pa ni predmet presoje v tem upravnem sporu. V tem upravnem sporu se namreč presoja zakonitost sklepa, s katerim je Zahteva (za plačilo stroškov postopka) zavržena. Nerelevantni za ta upravni spor so zato tožbeni očitki v zvezi z ugotavljanjem enotne matične številke zavezanca, saj se nanašajo na drug upravni postopek, katerega zakonitosti se ne presoja v tem upravnem sporu. Tudi navedbe z naroka, da je odvetnik zastopal stranko, ki ni bila pasivno legitimirana in ima zato pravico do povrnitve stroškov, se ne nanašajo na pravilnost oziroma zakonitosti izpodbijanega sklepa, zato niso relevantne za presojo v tem upravnem sporu.

12.Nekonkretizirani in v bistvu zgolj povzetek zakonskih določb tožbenih razlogov iz 27. člena ZUS-1 so tožbeni očitki o zmotni uporabi materialnega prava, kršitvi določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve 22. in 25. člena Ustave in 6. člena EKČP).

13.Neutemeljen (in nekonkretiziran) pa je tudi tožbeni razlog ničnosti. Po presoji sodišča izpodbijani sklep ni ničen, ker ne obstaja noben od ničnostnih razlogov iz 279. člena ZUP. Ta določa, da se za nično izreče odločba: ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v zadevi, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku; 2. ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu; 3. ki je sploh ni mogoče izvršiti; 4. ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen ZUP), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila; 5. ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska, ali drugega nedovoljenega dejanja; 6. v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost.

14.Pravilna je torej odločitev Organa, da je o Zahtevi že odločeno, da je že izdana zavrnilna odločba, da se dejansko stanje ter pravna podlaga, na katero tožnik opira svoj zahtevek, ni spremenila. Upoštevajoč v teoriji zavzeto potrebo po široki razlagi te določbe, po kateri je vsaka okoliščina, ki bi lahko utemeljevala drugačno odločitev ob ponovni zahtevi, lahko podlaga za dolžnost organa, da izvede postopek vsebinske presoje2, ob ugotovitvi, da se niti dejanska niti pravna podlaga ni spremenila, česar tožnik niti ne izpodbija, je odločitev Organa o zavrženju Zahteve, na podlagi 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP, zakonita.

15.Sodišče je na podlagi obrazloženega po ugotovitvi, da je po pravilnem postopku izpodbijan sklep pravilen in na zakonu utemeljen, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka

16.Sodišče je na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 ob zavrnitvi tožbe odločilo, da trpi vsaka stranka svoje stroške tega sodnega postopka. ------------------------------- 1 Tako dr. Kerševan v Kovač, Kerševan in drugi v Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, 2. knjiga, stran 26. 2 Tako dr. Kerševan v Kovač, Kerševan in drugi v Komentar zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, 2. knjiga, stran 26.