Jedro

Lastnik razpadajoče barake, ki jo je brez dovoljenja inšpektorja podrlo komunalno podjetje, ne more uspešno zahtevati zgraditve montažnega gostinskega objekta.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi morala tožena stranka na parceli št. 52 k.o... pod pogoji potrdila o priglasitvi del vzpostaviti stanje, kot je bilo pred odstranitvijo objekta, tako da zgradi montažni gostinski objekt za prodajo hrane in pijače. Ugotovilo je namreč, da je poprej tam stala lesena razpadajoča baraka in tako tožnik neutemeljeno zahteva zgraditev montažnega gostinskega objekta, ker takšnega tam ni bilo in tudi takšna dejavnost se ni opravljala.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zoper to sodbo zavrnilo, ker je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno ugotovilo.

Strinjalo se je tudi z razlogom za zavrnitev zahtevka, ker tožnik zahteva vzpostavitev novega stanja, kakršnega poprej ni bilo. Do takšnega zahtevka po prvem odstavku 42. člena ZTLR ni upravičen, odškodninskega zahtevka v smislu drugega odstavka tega člena pa ni postavil. Zoper to sodbo je vložil tožnik "predlog za revizijo" zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da bo ugodeno zahtevku, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbenemu sodišču očita, da je zmotno ocenilo tožbeni zahtevek in zato zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje ni izvedlo dokazov, s katerimi bi tožnik dokazal izvajanje gostinske dejavnosti v svojem objektu in dejansko stanje objekta pred rušitvijo, kar je očitno posledica zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče bi se moralo izreči o dejanskem stanju, ker je tožnik v pritožbi argumentirano grajal ugotovitve prvostopenjskega sodišča. Sodišče je vročilo revizijo toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Neutemeljena je trditev, da pritožbeno sodišče ni pravilno ocenilo tožbenega zahtevka. Če tožnik res zahteva, kot trdi v reviziji, le vzpostavitev prejšnjega stanja - postavitve razpadajoče barake, je treba odgovoriti, da takšnega zahtevka pač ni postavil in o njem sodišče ni moglo razpravljati (prvi odstavek 2. člena ZPP). Glede pravne presoje zahtevka bo razloženo pozneje.

Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pritožbene trditve v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem. Sicer revizija niti ne pove, na katero trditev tožnik ni dobil odgovora. Revizijska navedba, da sodišče ni izvedlo vseh dokazov in da zato dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, pomenijo izpodbijanje dejanskega stanja, ki v revizijskem postopku ni dovoljeno (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Revizija tudi ne pove, v čem je bilo pravo zmotno uporabljeno, zaradi česar naj bi bilo dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovljeno. Sodišče je izvedlo vse tožnikove dokaze, izvzemši dokaz z zaslišanjem priče I. F., ki jo je tožnik predlagal v zvezi s svojo aktivno legitimacijo, ki pa jo je sodišče sprejelo. Zaslišalo tudi ni tožnika, ker se naroka kljub vabilu za zaslišanje strank ni udeležil. Končno je neupravičen očitek, da sta se nižji sodišči bolj ukvarjali s tem, kako opravičiti nezakoniti poseg tožene stranke. Sodišči sta namreč nedvoumno ugotovili, da tožena stranka ni imela odločbe pristojnega upravnega organa za rušenje. Zahtevek je bil zavrnjen zato, ker je tožnik zahteval nekaj, česar poprej ni imel. Revizijsko sodišče se sicer ne strinja s pravno kvalifikacijo tožnikovega zahtevka kot stvarnopravnega, ker ne gre za prepoved vznemirjanja (po prvem odstavku 42. člena ZTLR). Gre za odškodninski zahtevek (154. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) z restitucijsko sankcijo (prvi odstavek 185. člena ZOR). Toda na odločitev samo drugačna kvalifikacija ne vpliva, ker je bilo ugotovljeno, da tožnik zahteva vrnitev nečesa, česar poprej ni imel. Po povedanem ni mogoče reviziji pritrditi v ničemer. Zato jo je sodišče kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).