Jedro

Tako tudi po presoji pritožbenega sodišča okoliščine obdolženčevega (specialnega) povratništva utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje, da gre pri obdolžencu za osebo, ki ji izvrševanje kaznivih dejanj predstavlja način življenja in preživljanja, zato izrečene kazenske sankcije ne gre spreminjati obdolžencu v korist.

Izrek

I. Pritožba obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo III K 57727/2021 z dne 10. 3. 2022 obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za kar mu je po istih zakonskih določilih izreklo kazen dva meseca zapora. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da mora obdolženec oškodovani družbi B. d.o.o. plačati znesek 179,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 7. 2021 do plačila, s presežkom v višini 24,99 EUR pa je oškodovano družbo napotilo na pravdo. V skladu s četrtim odstavkom 95. člena ZKP je obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Po 94. členu ZKP pa je obdolženec dolžan plačati stroške prisilne privedbe na narok glavne obravnave, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

2. Zoper sodbo se je pritožil obdolženec zaradi odločbe o kazenski sankciji, s smiselnim predlogom pritožbenemu sodišču, da izreče kazensko sankcijo milejše narave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obdolženec s pritožbenimi navedbami, da je zaposlen v Avstriji, ter da si ne more „privoščiti“ zapora, saj bo izgubil zaposlitev, ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo in ocenilo vse okoliščine, ki so pomembne za izbiro in odmero kazenske sankcije ter obdolžencu utemeljeno izreklo zaporno kazen v ustrezni višini. Pravilno in v ustrezni meri je kot olajševalno okoliščino upoštevalo obdolženčevo priznanje krivde, na drugi strani pa kot obteževalne okoliščine utemeljeno ni prezrlo obdolženčeve obširne predkaznovanosti. Slednja je namreč razvidna iz obsežnega izpiska kazenske evidence, ki ga je sodišče prve stopnje podrobno povzelo in pravilno ocenilo. Tako tudi po presoji pritožbenega sodišča okoliščine obdolženčevega (specialnega) povratništva utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje, da gre pri obdolžencu za osebo, ki ji izvrševanje kaznivih dejanj predstavlja način življenja in preživljanja, zato izrečene kazenske sankcije ne gre spreminjati obdolžencu v korist. Tudi po oceni pritožbenega sodišča bo izrečena zaporna kazen tako vplivala na obdolženca, da v bodoče ne bo ponavljal kaznivih dejanj.

5. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je o pritožbi obdolženca odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

6. Iz istih razlogov, kot že sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka (četrti odstavek 95. člena in prvi odstavek 98. člena ZKP).