- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 2564/2002
ECLI:SI:VSLJ:2002:III.CP.2564.2002 Civilni oddelek
Povzetek
- Aktivna legitimacija v izvršilnem postopkuAli je Republika Slovenija upravičena do izvršbe na podlagi seznama zaostalih obveznosti, kljub temu da v izvršilnem naslovu ni navedena kot upnik?
- Utemeljenost pritožbeAli je pritožba upnika utemeljena glede na zmotno ugotovljeno dejansko stanje in uporabo materialnega prava?
- Pravilnost izvršilnega naslovaAli je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če v njem ni naveden upnik?
- Prehod obveznostiKako se obveznosti prenašajo na dolžnike, ki so bili družbeniki, in kakšna je vloga davčne službe pri tem?
- Učinki odločitev ustavnega sodiščaKako odločitev ustavnega sodišča vpliva na postopke, ki so bili začeti zoper družbenike družb?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Upnik na podlagi seznama zaostalih obveznosti je Republika Slovenija, in sicer ne glede na materialnopravno podlago v njem navedene obveznosti, ne pa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sodišče je v izvršilnem postopku glede aktivne legitimacije vezano izključno na izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena ZIZ) ali nanj skupaj z ustrezno listino, ki dokazuje prehod obveznosti (24. člen ZIZ).
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog upnika za izvršbo na podlagi delnega seznama zaostalih obveznosti z dne 4.1.2001, ki ga je izdal pristojni davčni organ.
Zoper tak sklep se je pritožil upnik zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj sodišče druge stopnje postopek prekine in nato zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da izvršilni naslov, na podlagi katerega je predlagal izvršbo, ni izključno namenjen izvršbam na določena sredstva izvršbe. Terjatev družbe kot zavezanke za plačilo prispevkov je na dolžnike, ki so bili njeni družbeniki, prešla po samem zakonu. Dokumentacija o dolgu pravnih naslednikov na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij obstaja le pri davčni službi. Ker je ustavno sodišče začasno zadržalo izvrševanje tretjega poglavja tega zakona in šestega odstavka 580. člena Zakona o gospodarskih družbah, bi moralo sodišče izvršilni postopek prekiniti.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je upnikov predlog pravilno zavrglo, saj v predloženem izvršilnem naslovu ni naveden kot upnik. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98) v prvem odstavku 21. člena določa, da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik, dolžnik, predmet, vrsta, obseg in čas zapadlosti obveznosti. Izdajatelj in upnik na podlagi seznama zaostalih obveznosti je Republika Slovenija, in sicer ne glede na materialnopravno podlago v njem navedene obveznosti, ne pa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sodišče je v izvršilnem postopku glede aktivne legitimacije vezano izključno na izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena ZIZ) ali nanj skupaj z ustrezno listino, ki dokazuje prehod obveznosti (24. člen ZIZ), česar pa upnik ni izkazal. Glede na to je brez pomena nadaljnje razpravljanje o pasivni legitimaciji dolžnikov kot družbenikov in pravnih naslednikov družbe, navedene v izvršilnem naslovu. Na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa tudi ni mogla vplivati odločitev ustavnega sodišča (sklep št. U-I-135/00-60 z dne 23.5.2002, Ur. l. RS, št. 50/2002), da se prekinejo postopki, začeti zoper družbenike družb, ki so prenehale na podlagi tretjega poglavja Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod, Ur. l. RS, št. 54/99), saj je bil izdan pred tem in je utemeljen že na podlagi razlogov, ki se nanašajo na upnikovo formalno legitimacijo kot predpostavko za dopustnost izvršbe.
Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.