Jedro

ZPP stranki nalaga odgovornost, da (substancirano, obrazloženo) prereka navedbe nasprotne stranke. Neprerekana dejstva se štejejo za priznana.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imel pravni prednik tožnikov terjatev do toženke v višini 55.350 DEM, slednja pa je plačala 24.000 DEM, in odločilo, da mora toženka tožnikoma nerazdelno plačati 16.029 EUR (prej 31.350 DEM) v tolarski protivrednosti z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo devizne vloge v DEM na vpogled, za čas od 26.1.1995 do 31.12.2001, za čas od 1.1.2002 do plačila pa po obrestni meri, po kateri se obrestujejo devizne vloge v EUR na vpogled, ter povrniti tožeči stranki pravdne stroške.

Pritožbeno sodišče je toženkini pritožbi delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo delno spremenilo glede začetka teka obresti, tako da tečejo od dneva vložitve tožbe 22.1.1998, in glede pravdnih stroškov. V ostalem je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Sprejelo je ugotovitve prvostopenjskega sodišča o dejanskih okoliščinah kot pravilne. Ker so v znesku 16.029 EUR upoštevane tudi obresti, je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.

Zoper to sodbo je toženka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 399. člena Zakona o pravdnem postopku (pri čemer je verjetno mišljen 339. člen ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 - UPB3) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev obeh sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Trdi, da sodbi nimata razlogov o načinu ugotovitve višine terjatve 31.350 DEM, o podlagi povečanja terjatve z 52.875 DEM na 55.350 DEM, o višini obrestne mere in času teka obresti. Ne drži trditev pritožbenega sodišča, da toženka ni nasprotovala navedbi, da je terjatev zaradi obresti narasla na 55.350 DEM. Tožnik ni izkazal višine terjatve, niti ni predložil obračuna obresti. Iz listin je razvidno, da je bil znesek manjši. Sodbi nimata razlogov o pravnem nasledstvu po pokojnem Branislavu Čovilu.

Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, so brez pomena vse tiste revizijske navedbe, s katerimi toženka izpodbija dejansko stanje. Z revizijsko kritiko dejanskega stanja, da tožnik ni izkazal višine terjatve, da ni predložil obračuna obresti in da je iz listin razvidno, da je bil znesek manjši, se zato revizijsko sodišče ni ukvarjalo. Vezano je na ugotovitve prvostopenjskega sodišča (ki so prestale pritožbeni preizkus), med katerimi so tudi naslednje: da je A. Ž. 26.7.1994 toženki posodil 60.000 DEM v tolarski protivrednosti za čas do 26.1.1995, da je Ivan Žižek 3.10.1995 odkupil terjatev za plačilo 52.875 DEM do toženke, da je Branislav Čovilo (pravni prednik tožnikov) 27.11.1995 odkupil terjatev za plačilo 55.350 DEM (terjatev je zaradi obresti narasla) do toženke, in da je toženka plačala (do 4.4.1995) 24.000 DEM. Glede na menjalni tečaj 1 EUR = 1,95583 DEM znaša 31.350 DEM 16,029 EUR.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so jasni in med seboj skladni. ZPP stranki nalaga odgovornost, da (substancirano, obrazloženo) prereka navedbe nasprotne stranke. Neprerekana dejstva se štejejo za priznana. To izhaja iz členov 286 ZPP, iz načela resnicoljubnosti in poštene uporabe pravic (9. člen ZPP), iz 212. člena ZPP, da mora stranka (med drugim) navesti dejstva, s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika, ter iz 287. člena ZPP, da se dokaz izvede glede spornih dejstev. Glede dejstev, navedenih v tožbi, pa ta zahteva izhaja že iz določbe, da mora biti odgovor na tožbo obrazložen (drugi odstavek 277. člena ZPP). Toženka, ki je prvič šele v pritožbi prerekala navedbo v tožbi, da je terjatev zaradi obresti narasla na 55.350 DEM, ni pravočasno navedla dejstev in dokazov za manjšo terjatev, zato sodišče ni kršilo določb pravdnega postopka, ko njenih prepozno podanih navedb ni upoštevalo. Toženka je imela zadostno priložnost, da se opredeli glede vseh relevantnih vidikov sporne stvari, vendar pa tega iz razlogov, ki so na njeni strani, ni storila.

Toženka v reviziji trdi, da izpodbijana sodba nima razlogov o pravnem nasledstvu. Revizijsko sodišče temu ne more pritrditi (glej razloge na četrti strani sodbe pritožbenega sodišča ter prvi in drugi strani sodbe prvostopenjskega sodišča). Namesto pravnega prednika tožnikov, ki je umrl, so v trenutku smrti vstopili ex lege njegovi dediči, prva tožnica in drugi tožnik. Pravnomočen sklep o dedovanju Občinskega sodišča v Novem Sadu je prvostopenjsko sodišče upoštevalo v tem pravdnem postopku, saj so bile izpolnjene tako pozitivne kot negativne predpostavke za njegovo priznanje za potrebe tega postopka. Toženka, ki v reviziji ne zatrjuje, da prva tožnica in drugi tožnik nista dediča po pokojnem, pač pa zgolj pomanjkanje razlogov o izpolnjevanju pogojev iz Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Uradni list RS, št. 56/1999, ZMZPP), s takšnimi nekonkretiziranimi navedbami v reviziji ne more uspeti. Na enak pritožbeni ugovor je zato pravilno odgovorilo že pritožbeno sodišče. V skladu s prvim odstavkom 562. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR; Ur. l. SFRJ, št. 29/78 in nasl.) mora posojilojemalec v dogovorjenem roku vrniti enak znesek denarja. Ker je znašal dolg 55.350 DEM, toženka pa je vrnila 24.000 DEM, je pravilna tudi materialnopravna presoja sodišča, da mora vrniti še 31.350 DEM, kar je 16.029 EUR, z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo devizne vloge v DEM na vpogled, za čas od 22.1.1998 do 31.12.2001, za čas od 1.1.2002 do plačila pa po obrestni meri, po kateri se obrestujejo devizne vloge v EUR na vpogled.

Glede na navedeno uveljavljana revizijska razloga nista podana. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo toženkino neutemeljeno revizijo in z njo tudi priglašene stroške.