Jedro

Prokuristu je dano splošno pooblastilo za opravljanje vseh materialnopravnih in procesnopravnih dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin), ki se razteza tudi na sedaj zakonsko izrecno urejeno upravičenje za opravljanje procesnih dejanj v postopkih pred sodišči in drugimi organ in - kar je v obravnavani zadevi odločilno - tudi na vlaganje pritožb. Prokuristu je torej dano zakonsko pooblastilo za zastopanje družbe pred sodišči. Ker obseg upravičenj ni omejen s pogojem opravljenega pravniškega izpita ali z odobritvijo direktorja družbe, tudi navedenega zakonskega pooblastila ni mogoče pogojevati s tem (tako kot se tudi od zakonitega zastopnika (direktorja družbe), ali upravnika kot zastopnika etažnih lastnikov) ne zahteva posedovanje pravniškega državnega izpita za zastopanje pred pritožbenim sodiščem.

Z izpodbijanima sklepoma je ugotovljeno, kdo je v procesnem smislu zakoniti udeleženec postopka, kar ne pomeni prejudica glede vprašanja, ali ima ta zakoniti udeleženec tudi kakšno materialnopravno pravico na spornih nepremičninah.

Izrek

I.Pritožbe zoper sklepe z dne 2. 12. 2024, 24. 6. 2024 in 26. 8. 2024 se zavržejo.

II.Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 2.12.2024

1.Sodišče prve stopnje je izdalo tri sklepe, z dne 1. 3. 2024, 24. 6. 2024 in 14. 8. 2024. Zoper njih je tretja udeleženka postopka, družba A., d.o.o., vložila pritožbe po svoji prokuristki B. B. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 2. 12.2024 pozvalo prokuristko te družbe, da bodisi predloži potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu bodisi izkaže s strani zakonitega zastopnika (direktorja) družbe odobritev vseh treh pritožb, sicer jih bo zavrglo.

2.Zoper sklep z dne 2. 12. 2024 vlaga pritožbo družba po prokuristki B. B. V njej navaja, da je protispisna navedba sodišča, da se je družba pritožila po pooblaščenki B. B., saj je iz pritožb razvidno, da družbo zastopa prokuristka. Prokuristka pravice zastopanja družbe ni dobila na podlagi pooblastila, ampak z vpisom prokure v register, kar je razvidno iz priloženega izpisa iz poslovnega registra. Prokure, ki je vrsta zakonitega zastopnika, ne ureja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), na katerega je sodišče oprlo izpodbijani sklep, ampak Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1).

3.Pritožba ni dopustna.

4.Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje pozvalo B. B., prokuristko družbe A., d.o.o., da predloži dokazilo PDI ali izkaže s strani zakonitega zastopnika - direktorja družbe odobritev vloženih pritožb družbe, je sklep, ki se nanaša na vodstvo procesa (postopka) (20. točka prvega odstavka 270. člena ZPP). Za sklepe procesnega vodstva pa velja, da zoper njih ni pritožbe oziroma ni posebne pritožbe (tretji odstavek 270. člena oziroma četrti odstavek 298. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP, ki se uporablja v zvezi s prvim odstavkom 216. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1), prav tako pa nanje sodišče ni vezano (tretji odstavek 329. člena oziroma tretji odstavek 298. člena ZPP). Toženka je sicer pritožbo vložila skladno s pravnim poukom v izpodbijanem sklepu, vendar pa napačni pravni pouk stranki ne more dati pravice, ki je zakon ne predvideva. Višje sodišče je zato pritožbo toženke zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP).

5.Ob tem pa velja pojasniti, da je izpodbijani sklep po vsebini napačen in nanj sodišče ni vezano. Prokurist ni zgolj pooblaščenec gospodarske družbe v smislu 86. člena ZPP, temveč je narava prokure, kot je opredeljena v ZGD-1, podobna pravni naravi zakonitega zastopnika. Prokist ima upravičuje opravljati vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen odsvojitve in obremenitve nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen (prvi odstavek 35. člena ZGD-1). V okvir pravne sposobnosti družbe pa sodi tudi procesna sposobnost (drugi odstavek 4. člena ZGD-1), ki določa, da družbe kot pravne osebe lahko tožijo ali so tožene. Prokuristu je torej dano splošno pooblastilo za opravljanje vseh materialnopravnih in procesnopravnih dejanj (razen v zvezi z odsvojitvijo in obremenitvijo nepremičnin), ki se razteza tudi na sedaj zakonsko izrecno urejeno upravičenje za opravljanje procesnih dejanj v postopkih pred sodišči in drugimi organi (tretji odstavek 35. člena ZGD-1) in - kar je v obravnavani zadevi odločilno - tudi na vlaganje pritožb. Z navedeno določbo je torej prokuristu dano zakonsko pooblastilo za zastopanje družbe pred sodišči.

Ker obseg upravičenj iz prvega odstavka tega člena ni omejen s pogojem opravljenega pravniškega izpita ali z odobritvijo direktorja družbe, tudi navedenega zakonskega pooblastila ni mogoče pogojevati s tem (tako kot se tudi od zakonitega zastopnika (direktorja družbe), ali upravnika kot zastopnika etažnih lastnikov) ne zahteva posedovanje pravniškega državnega izpita za zastopanje pred pritožbenim sodiščem.

6.Glede na navedeno ima prokuristka kot zakonita zastopnica upravičenje za vložitev pritožbe, pri čemer, podobno kot v primeru zakonitega zastopnika (direktorja), ni potreben pravniški državni izpit ali odobritev zakonitega zastopnika (direktorja) družbe, saj ima prokurist glede na zakon položaj, primerljiv zakonitemu zastopniku. Zato je pritožbeno sodišče odločalo o tistih pritožbah tretje udeleženke, družbe A., d. o. o., ki jo zastopa prokuristka, kot bo razvidno v nadaljevanju. Sicer pa pritožbeno sodišče po vpogledu v spis ugotavlja, da je v preteklosti sodišče prve stopnje kot tudi pritožbeno sodišče štelo, da je postulacijska sposobnost pri prokuristki podana, saj je to višje sodišče (s sklepom I Cp 1699/2021 z dne 31. 1. 2022) vsebinsko odločalo o pritožbi zoper sklep z dne 1. 6. 2021 (na list. št. 658), ki jo je vložila ista prokuristka in v obstoj tega pogoja s strani nižjega in višjega sodišča ni bilo dvoma.

Potek postopka

7.Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti s sklepom z dne 1. 3. 2024 ugotovilo, da sta zakoniti udeleženki postopka družbi: C., d. o. o., in D., d. o. o. (prva in druga alineja I. točke izreka); da se neznanim naslednikom zakonite udeleženke družbe C., d. o. o., postavi skrbnik za poseben primer E. E., odvetnik v Ljubljani, pri čemer je njegova naloga, da v tem postopku zavaruje premoženjske in druge pravice ter koristi pravnih naslednikov udeleženke, in da bo funkcija skrbnika prenehala, ko bodo pravni nasledniki te udeleženke prevzeli postopek oziroma s pravnomočnostjo sklepa, izdanega v tem nepravdnem postopku, s katerim bo le-ta končan (II. do IV. točka izreka). Istočasno je skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov naložilo, da založijo določen znesek predujma za stroške skrbnika za poseben primer (V. točka izreka).

8.Zoper navedeni sklep je tretja udeleženka, družba A., d. o. o., 16. 4. 2024 vložila pritožbo, v kateri je glede na njeno vsebino izpodbijala sklep v delu, ki se nanaša na družbo C., d. o. o., torej v delu prve alineje I. točke in II. do V. točke izreka). V njej navaja, da je zmotna ugotovitev dejanskega stanja, da je družba C., d. o. o., v tem postopku zakonita udeleženka. Opozarja, da je bila pravna prednica posameznega dela nepremičnine, ki je predmet tega postopka, družba C., d. o. o., ki se je pripojila družbi F., d. o. o., kar izhaja iz priloženega sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 2002/01141 z dne 27. 2. 2002. Predlagala je razveljavitev sklepa.

9.Sodišče prve stopnje je sledilo opozorilu pritožnice v pritožbi zoper sklep s 1. 3. 2024 in na podlagi drugega odstavka 33. člena ZNP izdalo sklep z dne 24. 6. 2024, s katerim je

predhodni sklep z dne 1.3.2024 razveljavilo v vseh točkah, razen v drugi alineji I. točke izreka, kolikor se ugotavlja kot zakonito udeleženko družbo D., d. o. o. (I. točka izreka), in odločilo, da je zakonita zastopnica tega postopka družba C., d. o. o., G. 14, Ljubljana (II. točka izreka), ki pa je bila izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k družbi F., d. o. o., - v likvidaciji, H. 160, Ljubljana, ki je njena pravna naslednica in je ravno tako izbrisana iz sodnega registra (III. točka izreka). Sklenilo je, da se neznanim pravnim naslednikom družbe F. d. o. o. - v likvidaciji, postavi skrbnik za posebne primere E. E., odvetnik v Ljubljani, (IV. točka izreka), čigar naloga je, da v tem postopku zavaruje premoženjske in druge pravice in koristi pravnih naslednikov te zakonite udeleženke (V. točka izreka), pri čemer bo funkcija skrbnika prenehala, ko bodo pravni nasledniki te zakonite udeleženke prevzeli postopek oziroma s pravnomočnostjo sklepa, izdanega v tem nepravdnem postopku, s katerim bo le-ta končan (VI. točka izreka).

10.Sodišče prve stopnje je na podlagi pravočasne pritožbe razveljavilo prejšnji sklep s 1. 3. 2024 v izpodbijanem delu, ki se je (zmotno) nanašal na družbo C., d. o. o. Delno je razveljavilo sklep z dne 1. 3. 2024 in sprejelo novo odločitev, kakor je razvidna iz točk II do VI izreka sklepa z dne 24. 6. 2024. Za takšno ravnanje je imelo podlago v drugem odstavku 33. člena ZNP-1. Sodišče prve stopnje je že obravnavalo pritožbo (pritožnica tudi v kasnejših vlogah ne navaja, da vztraja pri pritožbi zoper sklep z dne 1. 3. 2024; to bi bilo glede na odločitev o razveljavitvi sklepa tudi neutemeljeno). To pa pomeni, da pritožbe zoper sklep z dne 1. 3. 2024 v delu, ki se nanaša na družbo C. d. o. o., pritožbeno sodišče ne obravnava in se o njej ne izreka.

Velja le opozoriti, da se tretja udeleženka ni vsebinsko izpodbijala sklepa z dne 1. 3. 2024 v delu (v drugi alineji I. točka), ki se nanaša na ugotovitev, da je zakonita udeleženka tega postopka družba D., d. o. o. Glede na vsebino pritožbe in obseg izpodbijanja je sklep z dne 1. 3. 2024 v drugi alineji I. točke izreka zato postal pravnomočen.

O pritožbah zoper sklepa z dne 24. 6. 2024 in z dne 16. 8. 2024

11.Tretja toženka s pritožbo z dne 22. 8. 2024 izpodbija sklep z dne 24. 6. 2024, s predlogom višjemu sodišču, da ga razveljavi v vseh točkah izreka.

12.Meni, da je napačna ugotovitev, da ima družba D., d. o. o., položaj zakonite udeleženke, saj pogojev, kot jih določa 27. člen Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1), na katero opira sodišče prve stopnje svojo odločitev, ne izpolnjuje. Tudi odločitve v točkah II do VI sklepa so nepravilne. Ugotovitev sodišča, da je zakonita udeleženka družba C., d. o. o., nasprotuje sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 2002/01141 z dne 27. 2. 2002, iz katerega izhaja, da se je ta družba pripojila k družbi F., d. o. o., in zaradi pripojitve prenehala obstajati. Sodišče je družbo F. - v likvidaciji, že pritegnilo v postopek s sklepom z dne 26. 2. 2020, v katerem je ugotovilo, da je ta družba pravna naslednica družbe C., d. o. o., in se jo po uradni dolžnosti pritegne. Sodišče je v V. točki postavilo skrbnika za poseben primer z določenimi nalogami, za kar nima dejanske niti pravne podlage. Ta družba je prenehala po končanem likvidacijskem postopku, v katerem so bila dokončno rešena vsa obstoječa razmerja. Z izbrisom iz sodnega registra je prenehala obstajali in izgubila lastnost pravne osebe. Ker družba nima nobenega premoženja, tudi pravnih naslednikov ne more imeti, katerim bi skrbnik varoval premoženjske in druge pravice.

13.12. Sodišče prve stopnje je nato, ko je odvetnik E. E. z vlogo z dne 17. 7. 2024 sporočil, kdo so pravni nasledniki izbrisane družbe, še s sklepom z dne 16. 8. 2024 poimensko ugotovilo pravne naslednike prve zakonite udeleženke, izbrisane družbe F., d. o. o., Ljubljana - v likvidaciji (I. točka izreka), in razrešilo odvetnika kot skrbnika za poseben primer (II. točka izreka). Vsem udeležencem postopka pa je naložilo, da v bodoče vlagajo vloge v določenem številu izvodov, sicer jih bo brez nadaljnjih pozivov zavrglo (III. točka izreka).

14.13. V pritožbi z dne 18. 9. 2024 zoper I. točko sklepa z dne 16. 8. 2024 tretja udeleženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom višjemu sodišču, da v tem delu sklep razveljavi. V bistvenem navaja, da je napačna ugotovitev, da so v prvi točki izreka izpodbijanega sklepa navedene osebe pravne naslednice likvidirane družbe F., d. o. o. - v likvidaciji. Sodišče je prezrlo, da je družba prenehala po izvedenem likvidacijskem postopku, ki ga ureja ZGD-1, ki določa, da morajo biti v postopku dokončno rešena vsa obstoječa pravna razmerja, poplačane vse obveznosti, preostalo premoženje pa razdeljeno družabnikom. Družba je prenehala obstajati in nima premoženja.

15.14. Pritožbi zoper sklep z dne 16. 8. 2024 in 24. 6. 2024 nista dopustni.

16.15. Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da pritožnica z navedbami (v pritožbi z dne 22. 8. 2024 zoper sklep 24. 6. 2024), da družba D., d. o. o., ne more biti zakonita udeleženka, izostanka pritožbe proti sklepu z dne 1. 3. 2024 (v delu druge alineje I. točka) ne more nadomestiti s pritožbo zoper sklep z dne 24. 6. 2024, saj je sklep z dne 1. 3. 2024 v delu, kolikor se nanaša na družbo D., d. o. o., že pravnomočen (sodišče prve stopnje s sklepom z dne 24. 6. 2024 ugotovitev o zakoniti udeleženki D. d. o. o., ni spreminjalo), kar preprečuje (ponovno) odločanje o isti stvari.

16.V tem nepravdnem postopku je v teku nepravdni postopek zaradi vzpostavitve etažne lastnine za stavbo na naslovu I. 7 in 9, J. 14, 16, 18 in 20 ter K. ulica 5, v Ljubljani, z ID št. 0000-1009. V izpodbijanem sklepu z dne 24. 6. 2024 je ugotovljeno, da je zemljiškoknjižna lastnica dela stavbe z ID znakom 0000-1009-256 družba C., d. o. o., ki je bila izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k družbi F., d. o. o., Ljubljana, kot to zatrjuje udeleženka, a je bila tudi ta družba (ki je v tem nepravdnem postopku že prej nastopala kot udeleženka) v postopku likvidacije dne 24. 6. 2021 izbrisana iz sodnega registra. Z oziroma na to je sodišče, ker ni moglo brez odlašanja ugotoviti pravnih naslednikov, neznanim pravnim naslednikom zakonite udeleženke družbe F. d. o. o. - v likvidaciji, postavilo skrbnika za poseben primer, dokler se ne ugotovijo pravni nasledniki, da bi se jih povabilo k prevzemu postopka. Odločitev o postavitvi skrbnika za poseben primer je v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZVEtL-1.

S sklepom z dne 16. 8. 2024 pa je sodišče prve stopnje le še ugotovilo na podlagi sporočila skrbnika in predloženih dokazil, kdo so pravni nasledniki prve zakonite udeleženke C., d. o. o., oziroma njene pravne naslednice družbe F., d. o. o. - v likvidaciji.

17.Z izpodbijanima sklepoma je ugotovljeno, kdo je v procesnem smislu zakoniti udeleženec postopka, kar ne pomeni prejudica glede vprašanja, ali ima ta zakoniti udeleženec tudi kakšno materialnopravno pravico na spornih nepremičninah. Pritožnica pa smiselno zatrjuje prav to, vendar se bo vprašanje materialnopravnih pravic udeležencev postopka reševalo v nadaljevanju postopka. V tej fazi (ugotavljanja udeležencev postopka) osebi, ki prijavi udeležbo v postopku, pravice do udeležbe (in s tem pravice do izjave v postopku) ni mogoče odrekati. Pritožnica ne trdi, da je sama (ali kdo drug) pravna naslednica. Pritožbi zaradi pomanjkanja pravnega interesa zanjo nista dovoljeni. Pravni interes za pritožbo se namreč presoja z vidika možnosti, da bi s pritožbo pritožnica dosegla drugačno, zanjo ugodnejšo odločitev, kot pa izhaja iz odločbe prvostopenjskega sodišča.

18.Pritožbeno sodišče je zato zavrglo tudi udeleženkini pritožbi zoper sklepa z dne 24. 6. 2024 in 16. 8. 2024 (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V nepravdnem postopku načeloma vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da jih pritožnica nosi sama.

-------------------------------

1Glej odločbe VSRS I Up 248/2023, VDSS Pdp 912/2017, VSM I Cp 661/2020 idr.; drugače UPRS I U 476/2016, vendar pritožbeno sodišče v tej zadevi sledi novejši praksi Vrhovnega sodišča RS.

2Na podlagi ugotovljene pomote oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ko je družbo C., d. o. o., pritegnilo v postopek kot zakonito udeleženko, namesto pravilno družbe C., d. o. o., skrajšano C., d. o. o., Ljubljana, ki je zemljiškoknjižna lastnica dela stavbe z ID znakom 0000-1009-256, in je tako pravna prednica nepremičnin, ki so predmet postopka.

3Glej M. T. Fajs (ur.): ZVEtL-1 s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 39.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 86, 270, 270/1, 270/1-20, 270/3, 298, 298/3, 298/4, 329, 329/4, 365, 365-1

Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 4, 4/2, 35, 35/1, 35/3

Zakon o nepravdnem postopku (1986) - ZNP - člen 33, 33/2

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 6, 6/1, 27

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.