Jedro

Tožnik je tožbo zoper dokončno upravno odločbo vložil po izteku zakonsko določenega 30 - dnevnega roka za vložitev tožbe, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno (1. odstavek 274. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo kot prepozno vloženo, zavrglo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da je tožbo vložil 20. 4. 2015. S tožbo je zahteval, da mu tožena stranka izplača pokojnino od dneva, ko je izpolnil potrebne pogoje za pokojnino, to je vse od leta 2000 dalje. V zvezi s tem se sklicuje na sodne odločbe, še posebej na sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 11. 2012. Dne 12. 7. 2013 je od tožene stranke prejel odločbo, iz katere izhaja, da mu bo izplačala pokojnino od 1. 8. 2013 dalje. Zmotno je stališče tožene stranke, da mu ne pripada pokojnina že od leta 2000 dalje. Od tožene stranke namreč ni prejel nobenega denarja, pa čeprav je prispevke plačeval 27 let, 4 mesece in 27 dni. Zaradi starosti in dolžine prejšnjega postopka in pa zaradi težkega materialnega stanja, v katerem se je nahajal ter poslabšanja zdravstvenega stanja njegove žene, se je odločil, da bo novo tožbo vložil po tem, ko bo prejel pokojnino in Slovenije. Tudi sam je med tem časom zbolel. Čeprav bi tožena stranka morala z izplačilom pokojnine začeti že leta 2013, mu je bila prva pokojnina na njegov račun izplačana šele 1. 3. 2015. Poleg tega so mu v Srbiji že tako majhno pokojnino znižali na 60,00 - 70,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

5. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) v prvem odstavku 72. člena določa, da se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta.

6. Tožnik je dne 20. 4. 2015 na Vrhovno sodišče RS posredoval vlogo, poimenovano „tožba“. Vloga je bila s strani Vrhovnega sodišča RS odstopljena Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, ki jo je prejelo dne 28. 4. 2015. Sodišče prve stopnje je ob preizkusu vloge ugotovilo, da je le-ta nepopolna, zato je s sklepom št. XII Ps 719/2015 z dne 4. 5. 2015 tožnika pozvalo, da vlogo ustrezno dopolni, predvsem pa, da sporoči, katero odločbo izpodbija s tožbo in da to odločbo tudi predloži sodišču. Tožnik je dne 21. 5. 2015 sodišče obvestil, da vlaga tožbo zoper odločbi tožene stranke z dne 4. 4. 2013 (prvostopenjska odločba) in 12. 7. 2013 (drugostopenjska odločba). Kopije obeh odločb je tudi predložil sodišču. Z dokončno odločbo je tožena stranka pritožbo vloženo zoper prvostopenjsko odločbo z dne 4. 4. 2013 zavrnila, v reviziji pa jo spremenila tako, da ima tožnik od 14. 7. 2008 dalje pravico do starostne pokojnine v znesku 439,86 EUR na mesec, od 1. 1. 2009 dalje v znesku 455,25 EUR na mesec, od 1. 1. 2010 dalje v znesku 461,26 EUR na mesec, od 1. 1. 2011 dalje v znesku 463,03 EUR na mesec in od 1. 1. 2013 dalje v znesku 463,49 EUR na mesec. Tako odmerjena pokojnina se za obdobje od 14. 7. 2008 do 30. 11. 2010 tožniku ne izplača, saj v tem obdobju prejema pokojnino s strani srbskega nosilca zavarovanja tudi na podlagi slovenske zavarovalne dobe. Od 1. 12. 2010 pa se pokojnina izplačuje neposredno srbskemu nosilcu zavarovanja, dokler le-ta ne bo obvestil slovenskega nosilca zavarovanja, da lahko prične z nakazilom neposredno upokojencu. Odločba prične učinkovati s 1. 8. 2013. 7. Iz povratnice v upravnem spisu je razvidno, da je bila omenjena odločba tožniku vročena dne 13. 8. 2013. Tožba pa je bila na Vrhovno sodišče RS vložena dne 20. 4. 2015, na prvostopenjsko sodišče pa dne 28. 4. 2015. Tožba je bila tako nedvomno vložena po izteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka. Pravočasno vložena tožba pa je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da se zadeva obravnava po vsebini. Ker ta procesna predpostavka ni bila izpolnjena, je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno, na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP kot prepozno vloženo zavrglo. Ker zadeva ni bila obravnavana po vsebini, so vse ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vsebino spora, za rešitev predmetne zadeve, pravno irelevantne.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.