Jedro

Bistvena je osebna vročitev, manj oblika vročitve. Če je delavcu pisanje vročeno, pa čeprav delavec prevzema pošiljke ni podpisal, je delodajalec vročitev opravil. Pri tem sam kraj vročitve, posebno če sta se vročevalec in delavec zanj dogovorila, za presojo o opravljeni vročitvi ni pomemben.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 3. 6. 2005 (ne 2. 9. 2005, kar je zmotno navedeno v uvodu sodbe sodišča druge stopnje) zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 10. 2004, da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delovno mesto razlagalec in mu za nazaj priznati plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi in zanjo odvesti vse davke in prispevke iz delovnega razmerja ter mu za nazaj priznati tudi vse druge pravice iz delovnega razmerja. Ugotovilo je, da je tožene stranka tožniku pogodbo o zaposlitvi odpovedala po pravilnem postopku in iz utemeljenega razloga.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da sodišče ni pravilno uporabilo materialnega prava, ker mu tožena stranka ni niti pravilno vročila pisne obdolžitve niti mu ni omogočila zagovora. Ker je ena od očitanih kršitev delovnih obveznosti bila vezana tudi na pravilno vročitev, to pomeni, da je ni mogel zagrešiti. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

7. Revident v reviziji ni uveljavljal revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

8. Revizija izpodbija samo zaključek sodišča, da je tožena stranka dne 3. 9. 2004 tožniku pravilno vročila pisno obdolžitev, vabilo na zagovor in sklep o prepovedi opravljanja dela za čas trajanja postopka.

9. Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti.

10. Prvi odstavek 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002) taksativno našteva razloge za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani delavca. ZDR tudi določa v drugem odstavku 110. člena, da je izredno mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga, to pa pod pogojem iz prvega odstavka 110. člena ZDR, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka in ob izpolnitvi zahtev drugega odstavka 83. člena ZDR.

11. V drugem odstavku 83. člena ZDR je določeno, da mora delodajalec delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočiti zagovor, smiselno upoštevaje prvi in drugi odstavek 177. člena ZDR. Izjema so okoliščine, zaradi katerih bi bilo nesmiselno od delodajalca pričakovati, da delavcu to omogoči. Po določbi 177. člena ZDR pa mora delodajalec delavcu vročiti pisno obdolžitev in določiti čas in kraj, kjer lahko delavec poda svoj zagovor. Pisno obdolžitev vroča delodajalec delavcu na način, kot ga določa 180. člen ZDR. V drugem odstavku 180. člena ZDR je določba, da sklep o disciplinski odgovornosti delavcu vroča delodajalec osebno, praviloma v prostorih delodajalca oziroma na naslovu prebivališča, s katerega delavec dnevno prihaja na delo.

12. Že ZDR v določbi 83. člena in obveznosti zagovora določa, da se delavcu omogoči zagovor ob smiselni uporabi 177. člena ZDR. Smiselna uporaba tega člena pa ob upoštevanju tudi določb 142. člena ZPP pripelje do zaključka, da v primeru disciplinskega postopka v delovnih razmerjih, čeprav gre za osebno vročanje pisne obdolžitve in vabila na zagovor, določbe o vročanju zasledujejo predvsem cilj, da je delavec v resnici seznanjen z obdolžitvami delodajalca in da mu delodajalec omogoči podati zagovor. Bistvena je torej osebna vročitev, manj oblika vročitve. In v primeru, da je delavcu pisanje vročeno (če uspe delodajalec tako dejansko stanje dokazati), pa čeprav vročitev ni potrjena s podpisom delavca, to pomeni, da je delodajalec vročitev opravil, pa čeprav delavec prevzema pošiljke ni podpisal. Pri tem tudi sam kraj vročitve, posebno če sta se vročevalec in delavec zanj dogovorila, za presojo o opravljeni vročitvi, ni pomemben. Zakon dopušča, da se vročitev lahko opravi (139. člen ZPP - sicer po odločitvi sodišča, ker gre pač za sodna pisanja) tudi na drugem kraju (razen v prebivališču, s katerega delavec dnevno prihaja na delo in na delovnem mestu), če tam vročitev ni mogoča. Zato je bila vročitev, ki je bila opravljena na kraju, za katerega sta se dogovorila tožnik in vročevalec, kot je to dejansko ugotovilo sodišče v izpodbijani sodbi, pravilna in zakonita, pa čeprav delavec vročitve ni podpisal. 13. Z zakonito vročitvijo pa je delodajalec zadostil zahtevi 83. člena ZDR glede vročitve pisne obdolžitve, glede vabila na zagovor in obenem je tudi tožnika obvestil o prepovedi opravljanja dela za čas trajanja postopka.

14. Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.