Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cp 2817/2016

ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.2817.2016 Civilni oddelek

prekinitev postopka napotitev na pravdo kupoprodajna pogodba darilna pogodba
Višje sodišče v Ljubljani
11. januar 2017

Povzetek

Sodišče je prekinilo zapuščinski postopek in dediča napotilo na pravdo, ker je bilo sporno, ali je bila kupoprodajna pogodba dejansko darilna. Pritožnik trdi, da je vse plačal on, medtem ko je dedinja v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica. Sodišče je ugotovilo, da je pravica dedinje močnejša glede na vpis v zemljiško knjigo, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
  • Dedni delež in darilo v zapuščinskem postopkuAli je bila kupoprodajna pogodba v resnici darilna in kako to vpliva na dedni delež?
  • Pravna narava pogodbeAli je bila pogodba o prodaji stanovanja dejansko darilna pogodba?
  • Pravica do pravdeAli je sodišče pravilno napotilo dediča na pravdo glede ugotovitve darila?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker je v zemljiški knjigi vpisana dedinja, sodedič pa trdi, da je bila kupoprodajna pogodba v resnici darilna, je zapuščinsko sodišče pravilno postopek prekinilo in dediča napotilo na pravdo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (III in IV) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zapuščinski postopek prekinilo. Pod II. izreka je dedinjo A. A. napotilo na pravdo, da v zapuščino sodi tudi solastniški delež ene polovice posameznega dela št. 6 v stavbi št. 14 k.o. X, kar je skupno premoženje, pridobljeno v času zakonske zveze. Pod III. je pritožnika napotilo na pravdo, da zoper A. A. vloži tožbo na ugotovitev, da je od zapustnice prejela darilo v obliki stanovanja na naslovu C. 43 in dve parceli št. 333/3 in 333/4, k.o. Y, kar se ji vračuna v njen dedni delež. Določilo je rok za vložitev tožbe in da se bo zapuščinski postopek po pravnomočnem zaključku pravdnega postopka nadaljeval. 2. Proti temu delu sklepa, v delu, ki se nanaša na napotitev na pravdo dediča B. B., vlaga dedič pritožbo. Predlaga, da se ga ne napoti na pravdo in podredno, da je to sodedinja. Dedinja je v starosti 45 let in nima niti enega dne delovne dobe, saj ni bila zaposlena. Ni razpolagala z denarnimi sredstvi. Iz kupoprodajne pogodbe z 18. 11. 1991 o prodaji stanovanja na C. 42 izhaja, da je kot prodajalec podjetje B. d.d. in da je bil imetnik stanovanjske pravice pritožnik, ki je bil zaposlen. Prišlo je do odkupa kot družinske bonitete in navedli so A. A. kot kupko. Dejansko pa je vse plačal pritožnik. Pritožnik je tudi ponudil obe kmetijski zemljišči kot predkupnim upravičencem. Zgolj formalno je bila posredovana ponudba na predkupno upravičenko sodedinjo, ki pa je bila nezaposlena in brez denarja. Zemljišča ni mogla kupiti, ampak je to bila darilna pogodba. Sicer pa bi sodišče moralo napotiti sodedinjo A. A., da dokaže, da ni prejela darila v obliki stanovanja.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila sodedinja in predlaga zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da so med sodediči sporna dejstva o obsegu zapuščine oz. za pritožnika darilo. Ker je stanovanje, za katerega pritožnik želi, da se ugotovi kot darilo, napisano na dedinjo, je sodišče prve stopnje moralo napotiti dediča na pravdo. Glede na vpis v zemljiško knjigo je tudi njena pravica v tem trenutku močnejša. Enako velja za obe sporni parceli.

6. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje na podlagi 210. in 212. člena Zakona o dedovanju postopek pravilno prekinilo in napotilo v izpodbijanem delu pritožnika na pravdo. Tudi odločitev o tem, katero pravico šteje za manj verjetno, je pravilno obrazložilo (prvi odstavek 213. člena ZD).

7. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe Zakona o dedovanju in pri tem ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katera pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pritožnik pa le-te ne uveljavlja, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia