Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo poslovanje dolžnika, predvsem njegovo likvidnostno stanje in ugotovilo, da ni izkazal stabilnih finančnih prilivov v prihodnosti ter kako bi na njegovo likvidnost vplivala morebitna odsotnost subvencij. Dolžnik niti ni zatrjeval, da bi bile subvencije njegov stalni finančni vir, na katerega lahko z gotovostjo računa tudi v prihodnosti, ko bi eventualno postala pravnomočna podlaga predhodne odredbe.

Upoštevaje nesporno stanje in saldo po odštetju subvencij 124.632,68 EUR na TRR dolžnika pri A. d.d., na ostalih dveh računih pri B. d.d. in C. d.d., upoštevaje nesporno mesečno kreditno obveznost, je več razlogov, da dolžnik v prihodnosti, ko bi eventuelno postala pravnomočna podlaga predhodne odredbe, ne bi bil sposoben poravnati še nepravnomočno prisojenega zneska skoraj 700.000,00 EUR.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem zadnjem odstavku I. točke izreka, s katerim je bil ugovor zavrnjen v preostalem delu.

II. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti upniku 2.668,87 EUR stroškov tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ugodilo ugovoru dolžnika in razveljavilo sklep o zavarovanju z dne 21. 5. 2024 v delu s predznambo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah […] ter v tem delu zavrnilo predlog upnika. V preostalem je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o zavarovanju (I. točka izreka). Zemljiški knjigi je odredilo razveljavitev dejanja zavarovanja pri nepremičninah […] in izbris predznambe zastavne pravice po sklepu o zavarovanju z dne 21. 5. 2024 (II. točka izreka). Ugotovilo je, da dolžnik res navaja, da ni imel blokad na TRR zadnja leta, kar izkazuje z izpisom bonitete.bisnode.si in da ima rezervirana denarna sredstva v višini terjatve predmetnega zavarovanja, vendar je rezervacija opravljena zaradi predmetnega sodnega sklepa ter bi bila sproščena denarna sredstva v primeru odprave sklepa o zavarovanju. Dolžnik ni z gotovostjo izkazal stabilnih finančnih virov v prihodnosti in kako bi vplivala na njegovo likvidnost morebitna odsotnost subvencij.

2.Zoper zadnji odstavek I. točke izreka sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je bil ugovor zavrnjen v preostalem delu, vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da bi utemeljeno in zakonito morala biti sredstva sproščena, saj pogoji za izdajo predhodne odredbe niso izpolnjeni. Bistveno je, da bi tudi v primeru sprostitve denarnih sredstev dolžnik še vedno imel na voljo dovolj sredstev za poplačilo upnikove domnevne terjatve, kar potrjuje dejstvo, da kljub izdani predhodni odredbi in rezervaciji zneska v višini upnikove domnevne terjatve transakcijski računi niso bili blokirani, dolžnik pa posluje normalno. Sodišče v odsotnosti upnikovih trditev in dokazov ni imelo podlage, da zanemari dolžnikove trditve in dokaze o stanju sredstev na transakcijskih računih, ki potrjuje, da ne obstaja objektivna nevarnost za poplačilo upnikove domnevne terjatve. Dolžnik je s številnimi dokazi pojasnil in dokazal (o poslovanju v letu 2023 in prvem trimesečju 2024, neblokadah TRR, likvidnostnem stanju oziroma stanju denarnih sredstev), da objektivna nevarnost ne obstaja. Da je prejel subvencijo ne potrjuje, da je njegovo finančno stanje oziroma poslovanje slabo. Do subvencij so upravičene vse gospodarske družbe, ki izpolnjujejo pogoje. Ker je dolžnik izpolnil pogoje, je subvencije prejel. To je dano dejstvo in ni relevantno vprašanje sodišča prve stopnje kaj bi se zgodilo v primeru, da dolžnik ne bi prejel subvencij.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da če so pozitivni rezultati v letu 2023 posledica izrednih prihodkov (subvencija ali izredni prilivi, dolžnik je v novembru 2023 pridobil priliv čez 800.000,00 EUR, kar je razvidno iz javnega portala erar.si, navedeno je upnik zatrjeval ter prilive v visokih zneskih v začetku marca 2024 takoj po prejemu sklepu o zavarovanju Z 20/2024), to ne zagotavlja trajne finančne stabilnosti podjetja. Dolžnik ni dokazal, da ima na računih dovolj sredstev, da bi poplačal upnika z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški, kar bi lahko trdil, če bi skušal dokazati, da dejstvo obremenjenih nepremičnin ni relevantno, ker ima dovolj sredstev na računu. Mesečni obrok 30.000,00 EUR je znatno breme za dolžnika, še posebej, ko prihodki niso stabilni ali zadostni za pokrivanje obveznosti. Sodišče naj upošteva zatrjevane in dokazane subvencije države ter dejstvo, da bi bilo v primeru njihovih odsotnosti bistveno manj prilivov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5.Dolžnik sicer utemeljeno vztraja pri ugovornih trditvah: (-) da je sodišče prve stopnje v nasprotju s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu povzemalo vsebino njegovih revidiranih letnih poročil za leti 2021 in 2022 izven upnikove trditvene podlage, (-) da upnik ni navedel enega konkretnega zneska, (-) da je sodišče na podlagi prebiranja letnega poročila samoiniciativno dopolnilo upnikovo trditveno podlago s konkretnimi zneski, (-) da gre za kršitev razpravnega načela iz 7. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje je v sklepu o izdaji predhodne odredbe brez trditev upnika ugotavljalo zneskovno koliko je imel dolžnik kratkoročnih poslovnih terjatev in kratkoročnih finančnih naložb - posojil, koliko je imel kratkoročnih finančnih obveznosti, kratkoročnih poslovnih obveznosti, ki so povezane s kratkoročnimi terjatvami in danimi posojili, koliko je imel presežka kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi, koliko je realiziral izgube v letu 2021. V izpodbijanem sklepu sicer ni odpravilo ugovorno očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka tako, da ugotovitev ne bi upoštevalo, pač pa se je nanje ponovno oprlo (7. stran sklepa). Zato je ta kršitev (v delu) vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje je v skladu s prvim odstavkom 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odpravilo utemeljeno očitano bistveno kršitev določb pravdnega postopka tako, da pri presoji ni upoštevalo zneskovnih ugotovitev sodišča prve stopnje iz revidiranih letnih poročil. Vseeno sporne ugotovitve sodišča prve stopnje niso pretehtale razlogov sodišča prve stopnje o likvidnostnem stanju dolžnika (8. stran sklepa), ki je bilo bistveno v tem primeru.

6.Ne držijo pritožbeni očitki: (-) da je sodišče storilo vnaprejšnjo dokazno oceno, (-) da je prezrlo dolžnikove trditve, da je izkaz poslovnega izida za leto 2023 tisti, ki bo podlaga za izdelavo revidiranega letnega poročila za leto 2023, (-) da trditev in dokazov ni upoštevalo ter je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da je prezrlo dolžnikove trditve, da revizija računovodskih izkazov traja dlje časa. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do dolžnikovega dokaza z vpogledom v še nerevidirani poslovni poročili za leto 2023 in do marca 2024 ter ga je izvedlo, vendar jima ni dalo takšne dokazne teže, kot se zavzema dolžnik. Zaradi nerevidiranja je štelo, da to pomeni odsotnost neodvisne presoje v primerjavi z revidiranima letnima poročiloma o poslovanju dolžnika za leti 2021 in 2022 ter je sledilo slednjima (7. stran sklepa). Ali je to prav, je stvar dokazne ocene. Še bolj pa je pomembno ali sta dokaza z vpogledom v še nerevidirani poslovni poročili za leto 2023 in do marca 2024 pretehtala ostale dokaze in bistvene okoliščine konkretnega primera.

7.Prav tako ne držijo očitki: (-) da sodišče ne pojasni svojega stališča, da dolžnikov čisti poslovni izid naj ne bi izkazoval pozitivnega poslovanja, (-) da gre za pomanjkljivo obrazložitev sodišča prve stopnje in (-) bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da sodišče ne upošteva dolžnikovih trditev, da kljub izdani predhodni odredbi in rezervaciji zneska njegovi računi niso blokirani, da posluje normalno, (-) da je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sporni zapis sodišča prve stopnje, da samo čisti poslovni izid dolžnika še ne izkazuje pozitivnega poslovanja, je potrebno umestiti v širši okvir likvidnostnega stanja dolžnika. Tega je sodišče prve stopnje presojalo z vidika blokad v zadnjih letih, rezerviranih denarnih sredstev, trenutnega stanja na TRR, stabilnih finančnih prilivov in subvencij ter obremenitev nepremičnin s hipotekami za kredite (7. do 9. stran sklepa). Ponovno je stvar dokazne presoje kako je to ugotovilo, predvsem pa pravilnosti uporabe materialnega prava za sam zaključek.

8.Ne držijo očitki v zaključku pritožbe: (-) da sodišče ne pojasni in ni mogoče preveriti, kako je ugotovilo, da dolžnik ne bo imel dovolj sredstev za poplačilo posojil, (-) da je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da je kršilo dolžnikovo pravico do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je upoštevalo obremenjenost dolžnikovih nepremičnin s hipotekami za kredite v zneskih 1,000.000,00 EUR, 1,600.000,00 EUR, 400.000.00 EUR, ki se bodo začeli poplačevati v letu 2024, eden s pričetkom v letu 2023, kar med strankama ni bilo sporno in da obremenjenost nepremičnin s hipotekami za kredite ob ostalih ugotovitvah glede likvidnostnega stanja govori v prid ohranitve zavarovanja (torej je več razlogov za) z rubežem denarnih sredstev (9. stran sklepa). Dolžnik ne zanika obremenitev nepremičnin s hipotekami za kredite, kaj to pomeni za materialnopravni zaključek pa je stvar presoje.

9.Sporna terjatev v tem primeru znaša 683.222,21 EUR s pripadki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila v drugi zadevi Z 20/2024 terjatev (neprimerljivo) nižja kot v obravnavani zadevi (8. stran sklepa).

10.Dolžnik poudarja izkazovanje dobička v še nerevidiranih računovodskih izkazih za leto 2023 in del 2024. Vendar ta dokaza, četudi po pritožbenih navedbah ni razloga za njuno neverodostojnost, ne pretehtata nesporne likvidnostne situacije dožnika, saj upnik v primeru pravnomočno prisojene terjatve v izvršilnem postopku ne bo posegel na bilančno kategorijo izkazanega dobička, temveč na likvidna sredstva, bodisi denarna, nepremičnine bodisi druga. Zato se je sodišče prve stopnje pravilno ukvarjalo predvsem s kazalnikom poslovanja dolžnika.

11.Dolžnik neutemeljeno vztraja pri njegovem odličnem likvidnostnem stanju in da ni podana objektivna nevarnost za uveljavitev upnikove domnevne terjatve. Da v zadnjih sedmih letih ni imel blokiranih transakcijskih računov, da ima upnik rezervirana sredstva v višini domnevne terjatve, da transakcijski računi niso bili blokirani in da po njegovih navedbah posluje normalno, pomeni zgolj, da je bil upnik uspešen s predlogom za izdajo predhodne odredbe. To je tudi smisel postopka zavarovanja. Ne prejudicira pa, da bo v primeru odprave zavarovanja uspešen tudi v bodoči izvršbi, če bi postala pravnomočna podlaga predhodne odredbe. Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo poslovanje dolžnika, predvsem njegovo likvidnostno stanje in ugotovilo, da ni izkazal stabilnih finančnih prilivov v prihodnosti ter kako bi na njegovo likvidnost vplivala morebitna odsotnost subvencij (8. stran sklepa). Štelo torej je, da subvencije niso stabilen finančni priliv v prihodnosti. Dolžnik niti ni zatrjeval, da bi bile subvencije njegov stalni finančni vir, na katerega lahko z gotovostjo računa tudi v prihodnosti, ko bi eventualno postala pravnomočna podlaga predhodne odredbe. Ta okoliščina je v njegovi sferi in v pritožbi neutemeljeno obrača trditveno ter dokazno breme na upnika.

12.Upnik je v predlogu za zavarovanje podrobno navedel zneske in dokaze za subvencije, ki jih je dolžnik prejel.

Nato je zaključil, da prikaz prilivov in odlivov na dolžnikovem računu pri A. d.d. dokazuje, da je prilivov nekaj več kot odlivov, vendar to kljub dejstvu, da so bile subvencije države nakazane na ta račun od septembra 2023 do februarja 2024 v višini 724.857,82 EUR, višek prilivov nad odlivi znaša 849,490,50 EUR ter da to pomeni, da bi brez državnih subvencij višek znašal zgolj 124.632,68 EUR, s čimer zaidemo pod višino terjatev (stran 7 predloga).

Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o zavarovanju zatrjeval, da upnik spregleda oziroma zanemari, da navedeni znesek 124.632,68 EUR predstavlja saldo, to je presežna likvidna sredstva, v okviru katerega je že vključena oz. upoštevana namenska potrošnja sredstev, ki jih je dolžnik prejel kot subvencije (stran 14 ugovora). Torej je dolžnik priznal trditve upnika v predlogu glede prejemanja subvencij in glede razpoložljivega salda na računu pri A. d.d. Zato to ni bilo sporno.

Dolžnik ima še dva TRR in glede likvidnostnega stanja na teh TRR ni nasprotoval upnikovim trditvam v predlogu, saj je v ugovoru priznal, da njegovo (dobro) likvidnostno stanje v predlogu izpostavlja že upnik, glede na predložene prepričljive in verodostojne dokaze o višini dolžnikovih razpoložljivih denarnih sredstvih na transakcijskih računih (stran 9 ugovora).

Kot že ugotovljeno, dolžnik ni zatrjeval, da bo upravičen do subvencij tudi v bodoče, ko bi eventuelno postala pravnomočna podlaga predhodne odredbe. Te trditve so bile njegovo breme. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da v obravnavanem primeru državne subvencije dolžniku niso stabilen finančni vir. Pravilno je zaključilo, da ni izkazal stabilnih finančnih virov v prihodnosti in kako bi vplivala na likvidnost odsotnost subvencij (8. stran sklepa).

Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tudi obremenjenost dolžnikovih nepremičnin s hipotekami za zneske 1,000.000,00 EUR, 1,600.000,00 EUR, 400.000,00 EUR, ki se bodo začeli poplačevati v letu 2024 oziroma eden že v letu 2023, kar med strankama ni bilo sporno (9. stran sklepa).

Upoštevaje nesporno stanje in saldo po odštetju subvencij 124.632,68 EUR na TRR dolžnika pri A. d.d., na ostalih dveh računih pri B. d.d. in C. d.d., upoštevaje nesporno mesečno kreditno obveznost, je več razlogov, da dolžnik v prihodnosti, ko bi eventuelno postala pravnomočna podlaga predhodne odredbe, ne bi bil sposoben poravnati še nepravnomočno prisojenega zneska skoraj 700.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo ugovor dolžnika v preostalem delu.

V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Dolžnik ni uspel s pritožbo, upnikov odgovor na pritožbo je bil potreben za postopek zavarovanja po petem odstavku 38. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje je upniku priznalo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo 3.600 točk po 7. točki tarifne številke 31 Odvetniške tarife, 2 % materialnih stroškov do 1.000 točk in 1 % nad 1.000 točkami, 22 % DDV. Skupaj znašajo 2.668,87 EUR.

-------------------------------

Upnik se je v predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo z dne 7. 5. 2024 skliceval na ugovor dolžnika v drugi zadevi Z 20/2024 in ga priložil. V tisti zadevi je znašala sporna terjatev 43.912,37 EUR s pripadki.

Ali je bilo dejansko poseženo na sredstva subvencij, ali bo dolžnik v izvršbi uveljavljal ugovor izvzetja in ali bi bil materialnopravno utemeljen, sodišče druge stopnje ne more prejudicirati v tem pritožbenem postopku.

Upnik je zatrjeval, da je dolžnik v dobrem letu od države prejel 3,876.177,34 EUR subvencij, da je bil prvi val sredstev 1,272.449,53 EUR nakazan na podlagi razpisa pomoč gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina na podlagi ZPGVCEP, da je prvo nakazilo 1,272.449,53 EUR prejel že v letu 2022 (stran 3 predloga), da je dolžnik od države od 31. 8. 2023 do 29. 2. 2004 prejemal nakazila štirikrat 178.760,65 EUR, 811.526,49 EUR in 9.815,23 EUR, nakazana na račun pri A. d.d., da je v navedenem obdobju od države prejel 1,536.384,32 EUR (stran 6 predloga).

Po potrdilu B. d.d. z dne 7. 3. 2024 je skupni promet na računu pri B. d.d. v breme od avgusta 2023 do marca 2024 znašal 2.742,50 EUR, skupni promet v dobro v istem obdobju je znašal 73.032,28 EUR. Stanje na 5. 3. 2024 je bilo 76.098,43 EUR. Po potrdilu C. d.d. z dne 6. 3. 2024 je stanje na transakcijskem računu pri C. d.d. 5. 3. 2024 bilo 77.197,66 EUR in povprečno stanje od 1. 9. 2023 do 29. 2. 2024 je bilo 11.297,71 EUR.

Upnik je v predlogu zatrjeval, da ima dolžnik od junija 2024 dalje samo iz naslova odplačevanja kredita do leta 2028 mesečno obveznost več kot 30.000,00 EUR.