Jedro

Novi dolžnik ima v primeru izdaje sklepa o spremembi dolžnika le eno pravno sredstvo, tj. ugovor zoper pravno nasledstvo iz prvega odstavka 56.a člena ZIZ, s katerim lahko sklep o spremembi dolžnika (v zvezi s sklepom o izvršbi, ki ga ta sklep spreminja) izpodbija iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.

Izrek

I.Pritožba se zavrže.

II.Dolžnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje tako, da namesto sedanjih dolžnikov A. A. in B. B. v izvršbo vstopi nova dolžnica Republika Slovenija (v nadaljevanju: dolžnica).

2.Zoper sklep je pritožbo iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in napačne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja vložila dolžnica. Trdila je, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za prevzem dolga iz tretjega odstavka 17. člena Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR). Obširno je pojasnila svoje stališče, da bi morali upniki, da bi se izvršilni postopek lahko nadaljeval zoper Republiko Slovenijo, izkazati tudi pogoje iz 5. člena ZOKIPOSR in da je nasprotno stališče, ki se je izoblikovalo v sodni praksi, zmotno. Prav tako je menila, da je treba določbe 17. člena ZOKIPOSR razlagati tako, da je upoštevaje prvi odstavek 17. člena ZOKIPOSR izvršba zoper Republiko Slovenijo omejena na izterjavo 60 % višine upnikove terjatve. Zavzemala se je tudi za razlago, da Republika Slovenija skladno z drugim odstavkom 430. člena Obligacijskega zakonika (OZ) ne odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema, in da na Republiko Slovenijo tudi ni prešla terjatev iz naslova stroškov, ki so nastali po izbrisu družbe, vključno s stroški izvršilnega postopka. Opozorila je tudi, da so v skladu s 17. členom ZOKIPOSR prenehala vsa zavarovanja, zato je treba iz zemljiške knjige izbrisati vse hipoteke, ki so bile ustanovljene na podlagi sklepa o izvršbi. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter predlog za nadaljevanje izvršbe zoper Republiko Slovenijo v celoti zavrne, upnikom pa v plačilo naloži stroške te pritožbe, za primer zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3.Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4.Pritožba ni dovoljena.

5.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) odločilo o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper Republiko Slovenijo kot novo dolžnico. Svojo odločitev je oprlo na ugotovitev, da je izkazan prehod obveznosti dosedanjih dolžnikov (družbenikov družbe C. d.o.o., ki je bila 17. 9. 2004 izbrisana iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod) na Republiko Slovenijo, in sicer na podlagi določbe tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR. Dolžnica takšno odločitev izpodbija z utemeljitvijo, da obveznost prejšnjih dolžnikov ni (v celoti) prešla nanjo, zaradi česar pogoji za vodenje (oziroma nadaljevanje) izvršbe za izterjavo upnikove (celotne) terjatve zoper njo niso izpolnjeni.

6.Pravno sredstvo novega dolžnika v primeru pravnega nasledstva na dolžniški strani ureja prvi odstavek 56.a člena ZIZ, ki določa, da lahko dolžnik iz četrtega odstavka 24. člena tega zakona sklep o izvršbi izpodbija z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Sodna praksa glede razlage navedene določbe v preteklosti ni bila enotna, in sicer je del sodne prakse (vključno z Višjim sodiščem v Mariboru) štel, da ima novi dolžnik v takem primeru v skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZIZ na voljo pritožbo zoper del sklepa, s katerim sodišče nadaljuje izvršilni postopek in ki ima naravo procesnega sklepa, medtem ko ima zoper sklep o izvršbi ugovor, s katerim uveljavlja materialnopravni razlog, zaradi katerega meni, da je neutemeljeno stranka izvršilnega postopka (tj. razlog iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ). Drugi del sodne prakse (npr. Višje sodišče v Ljubljani) pa je izhajal iz stališča, da edino pravno sredstvo v primeru pravnega nasledstva na pasivni strani določa prvi odstavek 56.a člena ZIZ, tj. ugovor zoper pravno nasledstvo. Takšno stališče kot pravilno sprejema tudi teorija (prim. dr. Damjan Orož v: Zakon o izvršbi in zavarovanju s komentarjem, Splošni del, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2026, komentar 56.a člena ZIZ, str. 783-786).

7.Pri odgovoru na vprašanje, katera pravna sredstva ima v primeru izdaje sklepa o spremembi dolžnika na voljo novi dolžnik, je treba kot ključno upoštevati, da sklep o spremembi dolžnika ni zgolj procesni sklep, ampak se z njim vsebinsko (glede stranke na pasivni strani) spreminja sklep o izvršbi.¹ Tako pri odločanju o dovolitvi spremembe dolžnika med izvršilnim postopkom kot tudi pri presoji utemeljenosti dovolitve spremembe dolžnika v postopku s pravnimi sredstvi ni mogoče ločiti procesnega od materialnopravnega preizkusa obstoja pogojev za dovolitev vstopa novega dolžnika v izvršbo. Procesna odločitev o vstopu novega dolžnika v izvršbo (oziroma o nadaljevanju izvršbe zoper novega dolžnika) je zato nujno in neločljivo povezana z materialnopravno presojo, ali je obveznost prejšnjega dolžnika prešla na novega dolžnika in ali je torej podana materialna pasivna legitimacija novega dolžnika za vodenje izvršbe zoper njega. Zaradi takšne povezanosti tudi pravnih sredstev v primeru izdaje sklepa o spremembi dolžnika ni mogoče cepiti tako, da bi bilo predmet presoje v okviru enega pravnega sredstva (pritožbe) lahko zgolj vprašanje procesnega nadaljevanja izvršbe zoper novega dolžnika, predmet presoje v okviru drugega pravnega sredstva (ugovora) pa zgolj materialnopravna presoja, ali je obveznost prešla na novega dolžnika (12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Hkrati pa ni mogoče spregledati, da mora biti že zaradi zagotovitve ustavno varovane pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) novemu dolžniku, ki je kot stranka na pasivni strani v postopek pritegnjen med izvršilnim postopkom (praviloma po pravnomočnosti sklepa o izvršbi), omogočeno, da se o prehodu obveznosti nanj in o utemeljenosti izdaje sklepa, s katerim se odloči o vodenju izvršbe zoper njega, odloča po postopku, ki je vsebinsko enak postopku odločanja o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, tako da so mu zagotovljena takšna procesna jamstva in pravna sredstva, kot jih ima v primeru dovolitve izvršbe s sklepom o izvršbi dolžnik² , vključno z dolžnikom iz drugega odstavka 24. člena ZIZ (tj. dolžnikom, ki ni kot dolžnik označen v izvršilnem naslovu). Takšno pravno sredstvo pa je v primeru spremembe dolžnika med izvršilnim postopkom ugovor zoper pravno nasledstvo, ki je izrecno predviden v prvem odstavku 56.a člena ZIZ in o katerem po izvedenem kontradiktornem postopku odloča sodišče prve stopnje, zoper odločitev katerega ima novi dolžnik nato možnost vložiti pritožbo v skladu z določbo prvega odstavka 9. člena ZIZ. Pri tem je treba upoštevati tudi, da ima, če zakon ureja možnost ugovora, kot to na podlagi prvega odstavka 56.a člena ZIZ velja v primeru spremembe dolžnika med izvršilnim postopkom, to pravno sredstvo izključno naravo (prim. Orož, nav. delo, str. 785), kar prav tako govori v prid zaključku, da je v primeru izdaje sklepa o spremembi dolžnika edino pravno sredstvo novega dolžnika ugovor iz prvega odstavka 56.a člena ZIZ.

8.Upoštevaje navedene argumente sodišče druge stopnje odstopa od svoje dosedanje prakse in kot pravilno sprejema stališče, da ima novi dolžnik v primeru izdaje sklepa o spremembi dolžnika le eno pravno sredstvo, tj. ugovor zoper pravno nasledstvo iz prvega odstavka 56.a člena ZIZ, s katerim lahko sklep o spremembi dolžnika (v zvezi s sklepom o izvršbi, ki ga ta sklep spreminja) izpodbija iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ (tj. da obveznost ni prešla nanj oziroma, če gre za nasledstvo na predmetu izvršbe, da ni dolžan trpeti prodaje svojega točno določenega premoženja za poplačilo upnikove terjatve - prim. Orož, nav. delo, str. 784 in 785).

9.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnice kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V nadaljevanju postopka pa bo moralo sodišče prve stopnje vlogo, ki jo je dolžnica vložila kot pritožbo (in ki po vsebini predstavlja ugovor iz prvega odstavka 56.a člena ZIZ), skupaj z ugovorom zoper sklep o izvršbi, ki ga je glede na podani pravni pouk prav tako vložila dolžnica, obravnavati kot ugovor dolžnice zoper pravno nasledstvo iz prvega odstavka 56.a člena ZIZ.

10.Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje odločilo tudi stroških pritožbenega postopka.

11.Dolžnica, ki s pritožbo ni uspela, mora svoje pritožbene stroške kriti sama, saj stroškov nedovoljene pritožbe ni mogoče šteti kot stroškov, ki bi jih upnik dolžnici neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

-------------------------------

1Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-521/02 z dne 23. 9. 2004, točka 11 obrazložitve.

2Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-521/02 z dne 23. 9. 2004, točka 11 obrazložitve.