Jedro

Na podlagi prvega odstavka 142. člena ZPP se vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavni obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, vročajo osebno stranki. Vročitev se opravi osebno, če stranka nima pooblaščenca. Toženka in stranska intervenienta niso bili pravilno vabljeni na prvi narok, imajo pa pooblaščenca, zato so bili izpolnjeni pogoji za izvedbo naroka, saj je bil pooblaščenec pravilno vabljen na narok in se je naroka tudi udeležil.

Izrek

Pritožbe se zvrnejo in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpovedalo najemno pogodbo sklenjeno med pravdnima strankama in toženki naložilo, da izprazni stanovanje na naslovu K.. Toženka je bila dolžna plačati tožeči stranki tudi pravdne stroške v znesku 210,00 EUR.

Toženka in stranska intervenienta v pritožbah navajajo, da izpodbijajo sodbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1). Iz obvestila o vročitvi izhaja, da vročevalec dne 30. 6. 2010 toženki in stranskima intervenientoma ni mogel vročiti vabila za glavno obravnavo. Po obvestilu bi lahko pritožniki prevzeli sodno pošiljko v roku 15 dni, šteto od 1. 7. 2011 dalje. Glavna obravnava je bila opravljena dne 7. 7. 2010, zato vročitev vabila za glavno obravnavo pritožnikom ni bila pravilno opravljena. Toženka in njen sin se nista udeležila glavne obravnave, ker sta bila odsotna, mož toženke pa je bil na zdravljenju.

Pritožbe niso utemeljene.

Na podlagi prvega odstavka 142. člena ZPP se vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavni obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, vročajo osebno stranki. Vročitev se opravi osebno, če stranka nima pooblaščenca. Toženka in stranska intervenienta imajo pooblaščenca, zato so bili izpolnjeni pogoji za izvedbo poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo dne 7. 7. 2010, saj je bil pooblaščenec pravilno vabljen na narok(2) in se je naroka tudi udeležil (137. člen ZPP). Prvo sodišče je zavrnilo dokazni predlog toženke, da se jo zasliši in da se zaslišita stranska intervenienta, zato prvo sodišče ni bilo dolžno vabiti pritožnikov na poravnalni oziroma prvi narok (primerjaj drugi odstavek 261. člena ZPP in prvi odstavek 305.b člena ZPP). Pooblaščenec pritožnikov na naroku ni nasprotoval takšnemu dokaznemu sklepu prvega sodišča (primerjaj prvi odstavek 286.b člena ZPP), te odločitve prvega sodišča pa tudi v pritožbenih razlogih ne izpodbija. Nenazadnje so bili pogoji za poravnalni narok in prvi narok izpolnjeni že 23. 6. 2010, ko je bil prvi narok preložen zaradi zdravstvenih težav toženke, ki jih toženka na zahtevo prvega sodišča ni izkazala z zdravniškim potrdilom. Iz navedenih razlogov ni relevantna okoliščina, da vabilo na poravnalni narok in prvi narok pritožnikom ni bilo pravočasno osebno vročeno. Pritožniki v pritožbah tudi neopredeljeno brez predložitve dokazov zatrjujejo, da se naroka niso mogli udeležiti, zato so tudi v tem delu pritožbene navedbe neutemeljene.

Pritožbe opredeljeno ne izpodbijajo dejanskega stanja kot ga je ugotovilo prvo sodišče in iz katerega izhaja, da je tožeča stranka lastnica neprofitnega stanovanja, ki je sklenila neprofitno najemno pogodbo s toženko. Toženka brez utemeljenega razloga od sklenitve najemnine pogodbe ni plačevala najemnine in stroškov v rokih, kot so bili določeni v najemni pogodbi, kar je bil na podlagi pogodbe (krivdni) razlog za odpoved najemnega razmerja. Tožeča stranka in upravnik sta toženko pred vložitvijo tožbe opominjala, toženka pa se na opomine ni odzivala. Prvo sodišče je tudi ugotovilo, da toženka po nastopu (izjemnih) okoliščin(3), zaradi katerih ni mogla poravnati najemnine in stroškov, (104. člen Stanovanjskega zakona(4)) ni v zakonskem roku uveljavljala subvencionirane najemnine in izredne pomoči pri uporabi stanovanja in o teh okoliščinah ni obvestila tožeče stranke, kar je bila njena zakonska dolžnost, na podlagi katere bi se lahko izognila odpovedi najemne pogodbe. Prvo sodišče zato pravilno ugotavlja, da so izpolnjeni zakonski pogoji za krivdno odpoved najemnega razmerja (103. člen SZ) in je zato utemeljeno sledilo tožbenemu zahtevku.

Prvo sodišče tudi ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP, na pravilno ugotovljeno dejansko stanje, je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Ker so bili pritožbeni razlogi neutemeljeni je pritožbeno sodišče pritožbe toženke in stranskih intervenientov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

(1)V nadaljevanju ZPP.

(2)Glej stran 44 sodnega spisa.

(3)Ki jih toženka zatrjuje v odgovoru na tožbo in nadaljnjih vlogah.

(4)V nadaljevanju SZ.