Jedro

Tožnica se ne more sklicevati na dokazni predlog tožene stranke, ker ga je ta predlagala za dokazovanje svojih dejstev, ne pa za dokazovanje dejstev tožeče stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnica sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 2.357,70 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Tožnici je naložilo, a je dolžna toženi stranki povrniti 1.398,57 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo sodišče prve stopnje je vložila pritožbo tožnica. Pritožbo vlaga iz razloga bistvene kršitve postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga spremembo sodbe, tako da se tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Bistvo pritožbenih navedb je, da je zmotno ugotovljeno, da je do vlage v stanovanju prišlo zaradi napačne oziroma prekomerne uporabe tožnice iz razloga kuhanja in sušenja perila v stanovanju. V postopku se je ugotovilo, da je vlaga v stanovanju bila in da je tožena stranka vlago poskušala odpraviti na več načinov. Tožena stranka pritožnici ni nikoli omenila, da je vlaga v stanovanju posledica napačne uporabe stanovanja. Tožnica je stanovanje uporabljala v skladu z njegovim namenom, v njem kuhala, prala in sušila perilo, zato ji ni možno očitati, da je stanovanje nepravilno uporabljala in da je vlago v stanovanju povzročila sama. Slednje je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izpovedi priče P. F. A., ki je zaposlena pri toženi stranki in zato njeno pričanje ni verodostojno. Upoštevati je izjavo te priče, da je bilo stanovanje po izselitvi tožnice in pred naselitvijo novega najemnika adaptirano. Stene stanovanja so bile dodatno izolirane in obložene s knauf ploščami. Vlaga v stanovanju je bila posledica nepravilne oziroma pomanjkljive izolacije sten v stanovanju.

Sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče D. N. Dokaz je tožeča stranka predlagala na naroku 15.12.2010. Priča bi potrdila, da je plesen v stanovanju nastala zaradi neprimerne izolacije stanovanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: - da je bila tožnica najemnica stanovanja št. 31, N.; - da je bilo stanovanje ob vselitvi tožnice videti suho in ni bilo nobenih znakov, da bi se v njem nabirala vlaga. Stanovanje je bilo zato primerno za vselitev; - vlaga se je v stanovanju pričela nabirati približno po treh mesecih bivanja tožnice v stanovanju; - vlage v stanovanju ni bilo, ko je stanovanje uporabljal najemnik pred tožnico in ne, ko ga uporablja najemnik po tožnici; - v času uporabe stanovanja s strani tožnice je bilo v stanovanju veliko vlage; - vlago v stanovanju je tožena stranka poskušala odpraviti na različne načine; - da je do vlage v stanovanju prišlo, ker pritožnica stanovanja ni zračila v skladu z navodili, ki jih dobi vsak uporabnik, ki ima v najemu stanovanje, v katerega so vgrajena nova plastična okna.

Na podlagi teh dejstev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka izročila tožnici stanovanje v stanju, ki je omogočilo njegovo normalno uporabo (1. odstavek 92. člena Stanovanjskega zakona) in da je vlago v stanovanju povzročila tožnica sama, ki stanovanja ni zračila v skladu z navodili.

Dokazna ocena sodišča prve stopnje je pravilna, pravilen pa je tudi pravni zaključek, da tožena stranka ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki je tožnici nastala zaradi vlažnega stanovanja, ker toženi stranki ni možno očitati nobenega protipravnega ravnanja v zvezi z nastankom in trajanjem vlažnosti v stanovanju, ki ga je zasedala tožnica. Za škodo, ki je nastala tožnici odgovarja tožnica sama, ker stanovanja ni zračila v zadostnem obsegu, v skladu z navodili, kot je potrebno zračiti stanovanje v katerega so vgrajena nova plastična okna.

Pritožbo je bilo zato zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

5. Na pritožbene navedbe je odgovoriti: Neutemeljena je pritožbena navedba, da pričanje P. F. A. ni verodostojno, ker je zaposlena pri toženi stranki. Izpoved priče je notranje skladna in ni v nasprotju z ostalimi dokazi. Razlogov, da se ji ne bi verjelo, ni. Golo dejstvo, da je zaposlena pri toženi stranki pa samo po sebi ni razlog, da bi se ji odrekla verodostojnost. Tožnici se ne očita, da je v stanovanju kuhala, prala in sušila perilo. Očita se ji, da stanovanja ni zračila v potrebnem obsegu, kot se to zahteva za stanovanja z novimi plastičnimi okni.

Stanovanje je bilo v času, ko ga je uporabljal najemnik pred tožnico suho. Pred vselitvijo tožnice so bila v stanovanju vgrajena nova plastična okna. Vlaga se je pojavila kake 3 mesece po vselitvi tožnice v stanovanje. Vsa ta dejstva pripeljejo do logičnega sklepa, da je do vlage v stanovanju prišlo zaradi boljšega tesnjenja oken. Vlago v stanovanju bi tožnica morala odpraviti, tako da bi stanovanje zračila v večjem obsegu.

Dokaz z zaslišanjem priče D. N. je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo. Tožnica ga je predlagala na prvem naroku nove glavne obravnave dne 15.12.2010 (2. odstavek 362. člena ZPP), ne da bi navedla, da ga v dotedanjem postopku ni mogla navesti. Njen dokaz za zaslišanje priče D. N. je prepozen. Dokaz z zaslišanjem priče D. N. je predlagala tožena stranka, ki je ta dokaz umaknila na naroku dne 15.12.2010. Tožnica se ne more sklicevati na dokazni predlog tožene stranke, ker ga je ta predlagala za dokazovanje svojih dejstev, ne pa za dokazovanje dejstev tožeče stranke. Uveljavljana bistvena kršitev postopka iz navedenega razloga ni podana.

6. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).