Jedro

Listina, ki sicer predstavlja verodostojno listino po 23. členu ZIZ, ima specifičen pomen le v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. V pravdnem postopku jo sodišče ocenjuje prosto kot vsak drug dokaz.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Tožena stranka sama krije stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je prvo sodišče delno vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi, in sicer glede odločitve, da je toženka dolžna tožnici plačati znesek 1.014,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 948,39 EUR za čas od 25.7.2009 dalje do plačila, od zneska 65,96 EUR pa od 25.11.2009 dalje do plačila, ter da je toženka dolžna povrniti izvršilne stroške v znesku 41,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.12.2009 dalje do plačila. Glede odločitve, da je toženka dolžna plačati še zakonske zamudne obresti od zneska 65,96 EUR za čas od 25.7.2009 do 24.11.2009, pa je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo. Toženki je še naložilo, da tožnici povrne pravdne stroške.

V pravočasni pritožbi zoper prisodilni in stroškovni del sodbe toženka uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga ugoditev pritožbi in zavrnitev tožbenega zahtevka, podredno pa vrnitev v ponovno sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

Tožnica pritožbenega odgovora ni podala.

Pritožba ni utemeljena.

Toženka v utemeljitev očitka, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, navaja, da obstaja nasprotje med listinami, na katere se tožeča stranka sklicuje v izvršilnem predlogu in dokaznih predlogih ter med samimi temi listinami.

Na sicer posplošen očitek, da ni možen preizkus sodbe, velja upoštevaje drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), po katerem pritožbeno sodišče na kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pazi uradoma, odgovoriti, da ima izpodbijani del sodbe jasne in nedvoumne razloge, iz katerih izhaja, na kakšen način je prvo sodišče prišlo do odločilnih ugotovitev. S temi razlogi je zato možna polemika in dialog ter je zato pravico do pritožbe zoper sodbo moč uresničiti. Poleg tega pa pritožnica kot pomanjkljivost sodbe opisuje nasprotje med dokaznimi predlogi in predloženimi listinami ter se tako obrazložitev očitka sploh ne nanaša na sodbo. Ker je sodbo moč preizkusiti, očitana postopkovna kršitev torej ni podana.

Pritožba trdi, da je prvo sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker je tožnica v pravdnem postopku predložila povsem druge listine, ki so v dokaznih predlogih navedene brez datumov, da zato niso specificirane, ker od teh listin nobena ni datirana s 24.7.2009, torej datumom, na katerega se je tožnica kot upnica sklicevala v izvršilnem predlogu, zaradi česar obstoji nasprotje med listinami, na katere se tožnica sklicuje in samimi listinami, ker tožnica ni predložila nobene listine, s katero bi izkazala utemeljenost terjatve, ker s strani upnice predložene listine „ne predstavljajo verodostojnih listin po 2. točki prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju“ (v nadaljevanju ZIZ) in ker upnica ni odgovorila na pripravljalno vlogo toženke in zato ni ovrgla toženkinega ugovora. Pritožba ima sicer prav, da te trditve pomenijo uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Vendar kritika dejanskega stanja po določbah, ki veljajo za pritožbeni postopek v sporu majhne vrednosti, ni dovoljena (prvi odstavek 458. člena ZPP), o čemer je bila toženka poučena tudi z dopisom sodišča z dne 21.4.2010, z vabilom na poravnalni narok in narok za glavno obravnavo, ter v pravnem pouku izpodbijane odločbe. Zato utemeljenosti teh pritožbenih navedb ni dovoljeno preizkušati. Toženki velja pojasniti le, da ima listina, ki sicer predstavlja verodostojno listino po 23. členu ZIZ, specifičen pomen le v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. V primeru, ko tak postopek izvršbe preide v pravdni postopek, pa sodišče ocenjuje tako listino kot vsako drugo listino. Povedano še drugače to pomeni, da v pravdnem postopku sploh ni pomembno, ali listina, na podlagi katere je bil vložen predlog za izvršbo, izpolnjuje kriterije za verodostojno listino v smislu ZIZ, ker jo sodišče ocenjuje prosto kot vsak drug dokaz (8. člen ZPP).

Kakšni razlogi, iz katerih se izpodbija prvostopna sodba, tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katero se ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, je bilo potrebno pritožbo, ki se je tako izkazala za neutemeljeno, zavrniti, ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (353. člen ZPP).

Toženka mora sam nositi stroške tega pritožbenega postopka, ker s svojo pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP).