Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, mora zemljiškoknjižno sodišče upoštevati pogoje za dovolitev vpisa iz 2. do 5. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1, med katerim je tudi pogoj, da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom na parc. št. 304/20, last M. I. d.o.o. do celote, dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke v korist upnice S. H., za denarno terjatev v znesku 63.288,62 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka z zamudnimi obrestmi in sicer na podlagi sklepov o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. In 1322/2007 z dne 09. 10. 2007 ter 22. 04. 2009 (I. izreka sklepa). Glede parc. št. 303/16 k.o. M., do 4/5, parc. št. 303/19 k.o. M., do 3/5 in parc. št. 303/17 k.o. M., do celote, pa je sklenilo, da se na podlagi navedenega sklepa o izvršbi in nadaljnjih sklepov izvršilnega sodišča predlagani vpis ne opravi (II. izreka).
2. Zoper sklep se pritožuje udeleženka S. H. glede odločitve zemljiškoknjižnega sodišča, da se vpis ne opravi. Navaja, da iz sklepa sploh ni razvidno, v čem naj bi bilo zatrjevano neskladje zemljiškoknjižnega stanja ter da sklep nima razlogov glede odločilnih dejstev. Poudarja, da je v praktično identični zadevi, med istima strankama, sodišče dovolilo in izvedlo vpis pri parc. št. 303/17 k.o. M.. Izvršilni oddelek istega sodišča je pred izdajo sklepa o izvršbi natančno preveril zemljiškoknjižno stanje in sprejel pravilne odločitve, katere bi moral zemljiškoknjižni oddelek ažurno izvesti. Če je porabil za izvedbo predmetnih vpisov več kot eno leto in če je med tem časom prišlo do spremembe zemljiškoknjižnega stanja v smislu lastništva, upnica na to ni mogla imeti nobenega vpliva. Opozarja, da je bil M. I. d.o.o., na katerega so bile formalno vpisane predmetne nepremičnine, pravni prednik upničinega dolžnika M. d.o.o. Če je imelo sodišče v mislih kot novega lastnika G. s. G. d.d., to ne bi smelo imeti nobenega vpliva na upničine pravice, saj je bila zaznamba sporov v njeno korist vpisana že 13. 10. 2003, preden je G. s. G. d.d., pravnoveljavno kupila predmetne nepremičnine.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Odločitev, da se predlagani vpis zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke po uradni dolžnosti pri parc. št. 303/16, 303/19 in 303/17, vse k.o. M., ne opravi, je zemljiškoknjižno sodišče obrazložilo in pravilno utemeljilo. Zato ne drži pritožbena trditev, da sklep o tem nima razlogov glede odločilnih dejstev, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Iz obrazložitve sklepa izhaja pravilna ugotovitev, da se zemljiškoknjižno stanje ne ujema s predlagano izvršbo, saj dolžnik M. d.o.o. ni vpisan kot lastnik nepremičnin parc. št. 303/16, 303/17 in 303/19 k.o. M.. Zemljiškoknjižni podatki za navedene nepremičnine namreč izkazujejo, da dolžnik M. d.o.o. v trenutku začetka tega zemljiškoknjižnega postopka (28. 04. 2009), ni bil več lastnik oziroma solastnik navedenih nepremičnin (147. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi (prvi odstavek 86. člena ZZK-1). Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, pa mora upoštevati pogoje za dovolitev vpisa iz 2. do 5. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1, med katerim je tudi pogoj, da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen. Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis (150. člen ZZK-1).
5. Pritožbene trditve o pravnem predniku pritožničinega dolžnika v izvršilnem postopku, za ta postopek niso pomembne. Enako velja za pritožbene trditve, da je zemljiškoknjižni oddelek porabil za izvedbo obravnavanih vpisov več kot eno leto. Brez podlage je tudi sklicevanje pritožnice, da je bila v njeno korist vpisana zaznamba spora že dne 13. 10. 2003, glede na učinke zaznambe spora po določbi 80. člena ZZK-1 in glede na dejstvo, da je bil po podatkih zemljiške knjige pri vseh obravnavanih parcelah vpis zavrnjen (Dn. št. 23720/2003).
6. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo očitanih kršitev, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je tudi dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.