Jedro

ZFPPIPP sodišča ne omejuje pri določitvi izklicne cene, ki bi bila višja od vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti. ZFPPIPP pri določitvi izklicne cene sodišča ne omejuje navzgor, temveč navzdol. V primeru javne dražbe z zviševanjem izklicne cene slednja sicer res predstavlja le izhodišče za zviševanje cene, kar pa še ne pomeni, da ta ne sme biti določena v višini ocenjene tržne vrednosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji nepremičnine stečajnega dolžnika in sicer: - solastniškega deleža 211/1000 – poslovni objekt z dvoriščem in parkirišči v Ljubljani. Predmetna nepremična obsega del (211/1000) poslovnega objekta (ID stavbe 0000-74), na naslovu ... s pripadajočim delom (211/1000) zemljišč pod stavbo s parc. št. 1586/37, 1586/2, k. o. 0000 - ..., sorazmernim delom (211/1000) dvorišča okoli stavbe s parc. št. 1586/36, k. o. 0000 - ... ter sorazmernim delom (211/1000) parkirišč s parc. št. 1586/38, 1586/35, 1586/34, 1586/33, 1586/32, 1586/31, 1586/30, 1586/29, 1586/28, 1586/27, 1586/26, 1586/25, 1586/24, 1586/23, 1586/22, 1586/21, 1586/20, vse k. o. 0000 - ... Površina celotnega objekta znaša 2.499,20 m2, v lasti H. d. o. o. je del objekta 211/1000, ki predstavlja zaokroženo 527,33 m2 (celotno 2 nadstropje stavbe + pripadajoči del parkirnih mest). Skupna površina zemljišč znaša 1.071,00 m2, od tega predstavlja površina zemljišč pod stavbo 525,00 m2, dvorišča 364,00 m2 in parkirišč 182,00 m2. V lasti H. d. o. o. je del 211/1000 zemljišč, ki predstavljajo zaokroženo 110,78 m2 zemljišča pod stavbo, 76,80 m2 dvorišča in 38,40 m2 parkirišč. Vzpostavitev etažne lastnine je v teku. Parcela 1586/8 je ukinjena, iz nje je nastalo 19 novih parcel, ki še niso vpisane v zemljiški knjigi (vpis je v vrstnem redu plomb DN 90194/2018). V naravi je ocenjevani del objekta v evidencah GURS zaveden kot del stavbe z ID 0000-74-3 s solastniškim deležem prostorov v skupni rabi, odločilo tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se določi v višini 303.380,00 EUR (brez davka), varščina pa se določi v višini 30.338,00 EUR.

2. Upnik A. d. o. o. je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je sledilo predlogu upraviteljice in določilo izklicno ceno v višini ocenjene tržne vrednosti nepremičnine, kar povečuje bojazen, da prodaja nepremičnine ne bo uspešna. Navaja, da v kolikor bi stečajna upraviteljica dejansko želela nepremičnino čim prej prodati, kot to navaja v predlogu, zagotovo ne bi predlagala, da se kot izklicna cena določi ocenjena tržna vrednost nepremičnine.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) sodišča ne omejuje pri določitvi izklicne cene, ki bi bila višja od vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti. ZFPPIPP v prvem odstavku 332. člena določa, da mora sodišče določiti izklicno ceno na podlagi ocenjene vrednosti premoženja, v drugem odstavku 332. člena pa določa, da pri prvem sklepu o prodaji izklicna ali izhodiščna cena ne sme biti nižja od polovice vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti. ZFPPIPP torej pri določitvi izklicne cene sodišča ne omejuje navzgor, temveč navzdol. Poleg tega hitrost postopka prodaje ni edino merilo, ki ga je potrebno upoštevati pri določitvi izklicne cene. V skladu z določbo 47. člena ZFPPIPP je namreč treba postopek voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji tudi glede višine plačila terjatev upnikov. Zato zlasti ob prvi prodaji izklicne cene brez tehtnih razlogov ni smiselno določiti občutno pod vrednostjo, ocenjeno na podlagi ocenjene tržne vrednosti nepremičnine.

7. V primeru javne dražbe z zviševanjem izklicne cene slednja sicer res predstavlja le izhodišče za zviševanje cene, kar pa še ne pomeni, da ta ne sme biti določena v višini ocenjene tržne vrednosti.

8. Pritožnik ni utemeljil svojih trditev, da je postavljena izklicna cena očitno občutno višja od realne nakupne cene, niti jih ni podkrepil z nobenim dokazom. Zgolj dejstvo, da je izklicna cena postavljena v višini ocenjene tržne, in ne likvidacijske vrednosti, samo po sebi še ne povečuje bojazni, da prodaja nepremičnine ne bo uspešna, kot to trdi pritožnik. Niti je ne povečuje dejstvo, da etažna lastnina še ni vzpostavljena. Trditve pritožnika, da se z določitvijo izklicne cene v višini ocenjene tržne vrednosti na škodo upnikov povečujejo stroški stečajnega postopka ter da bi z določitvijo izklicne cene v višini ocenjene likvidacijske vrednosti upniki prišli do večjega poplačila svojih terjatev, pa so presplošne, da bi se pritožbeno sodišče do njih lahko opredelilo.

9. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).