Jedro

Zato je treba šteti, da je toženi stranki nastala terjatev do plačila stroškov v razmerju do tožeče stranke šele z izdajo sodbe, to je dne

23.11.2004. Gre tako za terjatev, ki je nastala po začetku stečajnega postopka nad tožečo stranko. Iz doslej razloženega sledi, da terjatve o povračilu stroškov po prepričanju pritožbenega sodišča ni moč razdeliti na posamezne postavke za posamezna procesna dejanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sodbe tožeči stranki naložilo plačilo stroškov v znesku 728.560,00 SIT. Pritožnik izpodbija obveznost plačila stroškov v znesku 454.000,00 SIT.

Proti temu delu sodbe sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni.

Pritožba ni utemeljena.

Po 152. členu ZPP vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji. O pravici do povračila stroškov pa odloči sodišče, praviloma skupaj z odločitvijo o glavni stvari. Takrat je šele znano, katera izmed pravdnim strank je v pravdi uspela oziroma propadla (prim. 1. odstavek 154. člena ZPP). Šele ob izdaji sodbe je tako praviloma znano, katera stranka ima pravico do povrnitve stroškov, skladno načelu uspeha. Tako je bilo tudi v konkretnem primeru. Zato je treba šteti, da je toženi stranki nastala terjatev do plačila stroškov v razmerju do tožeče stranke šele z izdajo sodbe, to je dne 23.11.2004. Gre tako za terjatev, ki je nastala po začetku stečajnega postopka nad tožečo stranko. Iz doslej razloženega sledi, da terjatve o povračilu stroškov po prepričanju pritožbenega sodišča ni moč razdeliti na posamezne postavke za posamezna procesna dejanja.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (2. točka 365. člena ZPP).