Jedro

Tožnik neutemeljeno ugovarja pomanjkanju aktivne legitimacije predlagatelja postopka, A. d.o.o. Iz podatkov v predloženem spisu je razvidno, da je A., d.o.o., upravnik obravnavane stavbe, kot tak pa je po prvem odstavku 81. člena ZEN upravičen vložiti zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb. Zato tožnik zmotno meni, da bi moral imeti njegovo pooblastilo za sprožitev postopka vpisa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Ljubljana (upravni organ) je z izpodbijanim sklepom odločila, da se stavba s številko 2017-18 z naslovom ..., ki je povezana s parcelo 2017-1675/8 v katastrski občini ..., vpiše v kataster stavb (1. točka izreka), da se stavbi in delom stavbe določijo številke, površine in dejanska raba, delom stavbe pa tudi številka stanovanja ali poslovnega prostora, kot je razvidno iz tabele v 2. točki izreka, in ugotovila, da stroškov postopka ni (3. točka izreka). V obrazložitvi odločbe navaja, da je družba A., d.o.o., dne 13. 3. 2009 vložila zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb in zahtevi priložila elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o vpisu v kataster stavb (Uradni list RS, št. 22/07 in 32/09) izdelalo geodetsko podjetje ..., ter potrdil odgovorni geodet. Ob preiskusu zahteve je upravni organ ugotovil, da je zahtevo podal upravnik stavbe, da je zahtevi predložen elaborat s predpisanimi sestavinami in da podatki o stavbi in delih stavbe omogočajo vpis stavbe v kataster stavb. Ker so izpolnjeni vsi pogoji iz 84. člena ZEN, je zahtevi za vpis stavbe ugodil. Stavbi, ki je povezana s parcelo 2017-1675/08 v katastrski občini ... in ima naslov ..., je bila določena številka stavbe 2017-18. Iz elaborata za vpis stavbe v kataster stavb so bile povzete številke, površine in dejanska raba delov stavbe, številke stanovanj ali poslovnih prostorov ter površina in dejanska raba stavbe. Ker je na podlagi zahteve in elaborata lahko v celoti ugotovil dejansko stanje, je organ odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper navedeni sklep, ker je ugotovil, da so bili izpolnjeni predpisani pogoji za vpis. Pritožbene ugovore, da je bil objekt zgrajen brez ustrezne dokumentacije, ugovore glede funkcionalnega zemljišča in ugovore glede pooblastila za vložitev zahteve je zavrnil kot neutemeljene.

Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja, da se uredi lastniško posestno razmerje v enem postopku. Gre za prikrivanje interesov upravnika stavbe, ki upravlja s tujim premoženjem, zato je tožniku kot lastniku odvzeta pravica do samostojnega upravljanja z njegovo lastnino, kot tudi s skupno lastnino. Upravnik in njegov lastnik ter zakonska osnova za njegovo postavitev nimajo osnove v 33. členu v povezavi s 34. členom ter z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah oziroma protokola k EKPČ. Njegovega pooblastila za vložitev vloge za vpis stavbe v kataster stavb upravnik nima, ker nima pooblastila za nikakršna dejanja iz naslova njegovega lastništva nad stanovanjem na naslovu ... in se te zadeve ne morejo reševati z nekim večinskim glasovanjem v stilu nekdanjega samoupravljanja. Upravnik ni poskrbel za celovito rešitev vpisa, saj naj bi se vpisala samo stavba, ne pa tudi funkcionalno zemljišče. Funkcionalno zemljišče stavbi pripada že po zakonu o gradnji objektov iz leta 1967. Objekt oziroma cela soseska je bila izgrajena brez ustrezne dokumentacije. Kot je tožniku znano, je bila prejšnjemu lastniku zemlja odvzeta na silo in bagatelno plačana. Tožnik navaja, da je bil do začetka leta 2010 prepričan, da funkcionalno zemljišče okrog stavbe pripada stavbi, saj so ga lastniki posedovali, uživali in sami vzdrževali skupaj s parkiriščem. Lani pa je občina poslala nekoga, da je pokosil travo. Tožniku se zdi nenavadno, da se je šele sedaj občina spomnila glede lastništva. Upravnik stavbe mu vsiljuje pogodbo za vpis v zemljiško knjigo. Od kar traja ta postopek, se mu nenehno krati pravica do parkirnega mesta pred stavbo. Pri tem je še posebej agresiven njegov sosed, ki si lasti mesto, katerega je tožnik vseskozi uporabljal za parkiranje svojega avtomobila. Meni, da to počenjajo tisti, ki so nekoč hodili na jug iskat delovno silo za dela, ki jih naši ljudje niso hoteli opravljati. Opisuje, kako so se ti delavci priseljevali. Tožnik navaja, da se z odločitvijo, ki jo je sprejel upravni organ, ne strinja.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlagala, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik izpodbija sklep, s katerim je Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava Ljubljana, na zahtevo, ki jo je vložil A., d.o.o., vpisala v kataster stavb stavbo na naslovu ...

Materialnopravna podlaga za vzpostavitev katastra stavb je v določbah 70. do 95. člena ZEN. Postopek vpisa stavbe in delov stavbe v kataster stavb ter vpisa sprememb podatkov urejajo določbe 81. do 95. člen ZEN. Kdo je upravičen vložiti zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb, določa 81. člen, ki v četrtem odstavku predpisuje, da je zahtevi treba priložiti elaborat za vpis stavbe. Vsebino elaborata podrobneje predpisuje Pravilnik o vpisih v kataster stavb.

V obravnavanem primeru je upravni organ ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za vpis stavbe z naslovom ..., v kataster stavb, saj je zahtevo podal upravnik stavbe, zahtevi je priložen elaborat, ki je pripravljen v skladu s Pravilnikom, podatki o stavbi in delih stavbe pa omogočajo vpis.

Tožnik neutemeljeno ugovarja pomanjkanju aktivne legitimacije predlagatelja postopka, A. d.o.o. Iz podatkov v predloženem spisu je razvidno, da je A., d.o.o., upravnik obravnavane stavbe, kot tak pa je po prvem odstavku 81. člena ZEN upravičen vložiti zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb. Zato tožnik zmotno meni, da bi moral imeti njegovo pooblastilo za sprožitev postopka vpisa.

Kolikor tožnik ugovarja, da predlagatelj postopka ni v celoti poskrbel za celovito rešitev vpisa, ker se ne vpisuje tudi funkcionalno zemljišče k stavbi, mu je že drugostopenjski organ pravilno pojasnil, da se o funkcionalnem zemljišču ne odloča v postopku vpisa stavbe v kataster stavb. Določeno oziroma odmerjeno funkcionalno zemljišče (v skladu s prejšnjimi predpisi) tudi ni pogoj za vpis stavbe v kataster stavb. V tej nepremičninski evidenci se sicer vodijo tudi podatki o povezavi z drugimi evidencami in to registrom prostorskih enot, zemljiškim katastrom in zemljiško knjigo (drugi odstavek 73. člena ZEN), iz 83. člena ZEN (podrobneje 4. člen Pravilnika) pa izhaja, da je v povezavi z zemljiškim katastrom bistveno za vpis stavbe v kataster stavb le zemljišče pod stavbo. V konkretnem primeru je zemljišče pod stavbo določeno. Kot izkazuje elaborat in povzema prvostopenjska odločba, je to parc. št. 1675/8. Ovira za vpis stavbe v kataster stavb tudi ni izgradnja stavbe brez predpisanih upravnih dovoljenj, katerih predmetna stavba po tožnikovih navedbah naj ne bi imela. Da pa vpis stavbe brez dovoljenj ne pomeni njene legalizacije, je na enako pritožbeno navedbo že odgovoril drugostopenjski organ.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo sklepa, ki ga tožnik izpodbija, pravilen in da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

Pravni pouk temelji na določbi prvi odstavka 73. člena Zakona o upravnem sporu.