Jedro

Po določilu 7. člena ZDKG ima izvenzakonska partnerica, ki s svojim delom ali zaslužkom prispeva k ohranitvi oziroma razvoju kmetije, prednost pred bratoma zapustnika, ki na kmetiji ne živita in sta preskrbljena. Dedič, ki bi sicer imel prednost, se lahko izloči le v primeru taksativno naštetih razlogov iz 11. člena ZDKG.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za prevzemnico zaščitene kmetije določilo zapustnikovo zunajzakonsko partnerico C. C. 2. Zoper sklep vlagata pritožbo dediča A. A. in B. B. iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Menita, da ni izpolnjen noben od taksativno naštetih primerov 7. člena ZDKG, zato bi moralo nastopiti dedovanje na podlagi Zakona o dedovanju. Sklep se nepravilno sklicuje na odločbo RS, UE ... št. 330306/2014-6 z dne 27. 2. 2014. Omenjena odločba namreč ni bila zavedena v zemljiški knjigi, zaradi česar nepremičnine nimajo statusa zaščitene kmetije. Dedinja C. C. je upravičena zgolj do polovice zapustnikove kmetije, dediča A. A. in B. B. pa do ostale polovice. Te trditve potrjuje ravnanje zapustnika, ki je v letu 2006 prodal kmetijska zemljišča za gradbene parcele, kar izhaja iz podatkov zemljiške knjige. Dediča zavračata tudi razlago sodišča o primernosti dedinje C. C. za prevzemnico zaščitene kmetije. Navajata, da je prihodek kmetije skupaj z gostinskim lokalom v letu 2014 znašal 8.200,00 EUR, moral pa bi znašati najmanj 20.000,00 EUR. Dedinja je v letu 2014 prodala zgolj dve govedi, kar je za kmetijo v obsegu 2 ha zelo malo. Sama ne dela na kmetiji, saj se ukvarja z gostinskim lokalom, polja ji obdeluje sosed D. D., gozd pa E. E. V letu 2014 in 2015 bi morala več iztržiti za les, preveč pa plačuje tudi za bale sena. Dedinja se ne ukvarja z vodenjem kmetije, saj ni vedela, koliko plačuje za delo E. E. v gozdu. Prav tako C. C. za kmetovanje ni usposobljena, njene nasprotne trditve pa niso dovolj za ugotovitev primernosti prevzemnika zaščitene kmetije.

3. Na pritožbo je odgovorila dedinja C. C. in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Posebni režim dedovanja zaščitenih kmetij in poseben postopek za pridobitev statusa zaščitene kmetije je v javnem interesu, zato mora zapuščinsko sodišče, ko naleti na vprašanje statusa kmetije, po uradni dolžnosti opraviti poizvedbe o tem pri pristojnem organu (4. člen ZDKG). Na odločitev upravnega organa je nato sodišče vezano, pri čemer vpis v zemljiško knjigo ni konstitutivnega pomena. Lastnost zaščitene kmetije slednja dobi že po samem zakonu, če so izpolnjeni pogoji iz 2. člena ZDKG, kar je v konkretnem primeru upravni organ potrdil. Iz odločbe izhaja, da površina kmetije, v lasti ene fizične osebe, obsega 5 ha primerljivih kmetijskih površin, kar izpolnjuje pogoje za zaščitenost ne glede na pritožbene trditve o nekaterih odsvojenih parcelah v letu 2006. Zato je sodišče prve stopnje pri odločitvi o režimu dedovanja pravilno uporabilo določbe ZDKG kot specialnega predpisa.

6. Po določilu 7. člena ZDKG ima izvenzakonska partnerica, ki s svojim delom ali zaslužkom prispeva k ohranitvi oziroma razvoju kmetije, prednost pred bratoma zapustnika, ki na kmetiji ne živita in sta preskrbljena. Dedič, ki bi sicer imel prednost, se lahko izloči le v primeru taksativno naštetih razlogov iz 11. člena ZDKG. Pritožnika sta v zvezi s tem v postopku izpostavljala alkoholizem, vendar pa v pritožbi ne grajata zaključkov sodišča na tretji strani sklepa, da o očitni in trajni nagnjenosti k alkoholizmu pri C. C. ni mogoče govoriti. Izključitvenega razloga tako nista izkazala, zgolj pavšalne trditve, da C. C. ne gospodari dovolj profitabilno pa ne predstavljajo zadostnega razloga za njeno neprimernost. Izvenzakonska partnerica zapustnika je namreč jasno izrazila namen, da kot prevzemnica nadaljuje z gospodarjenjem na kmetiji, ki jo je pretežno vodila že do sedaj zaradi večletne bolezni zapustnika, pri čemer ni potrebno, da bi vsa fizična dela opravila sama. Pomoč pri spravilu lesa in oddaja pašnikov za košnjo zato ne kažeta na nesposobnost prevzemnice za vodenje kmetije. Ne gre torej za primer iz 13. člena ZDKG, ko v postopku ne bi bilo dedičev, ki bi izpolnjevali pogoje za dedovanje zaščitene kmetije, kar zmotno uveljavljata pritožnika.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.