Jedro

Po določbi 112. člena ZPP bi se v primeru, ko je za tožečo stranko vložil revizijo odvetnik, lahko štelo, da je revizija pravočasna, četudi bi prispela prepozno na pristojno sodišče, le v primeru, če bi se prepozna vložitev dala pripisati vlagateljevi očitni pomoti.

Pravilno bi morali biti revizija in ovojnica naslovljeni na Okrajno sodišče v Trebnjem (373. člen ZPP). Že pri naslovitvi revizije na vrhovno sodišče ne bi bilo mogoče govoriti o očitni pomoti vlagatelja, če bi bila tudi ovojnica naslovljena na to sodišče. Še manj gre za očitno pomoto v konkretnem primeru, ko je bila revizija napačno naslovljena na vrhovno sodišče, nato pa še napačno na ovojnici naslovljena na višje sodišče. Takšne dvojne napake ni mogoče opredeliti kot očitne pomote. Revizije zato ni mogoče šteti kot pravočasne na podlagi šestega odstavka 112. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženca zavezalo, da mora tožnici plačevati mesečno preživnino in sicer po 30.000 SIT od 1.10.2001 dalje. Višji zahtevek tožnice je zavrnilo in toženca zavezalo na plačilo pravdnih stroškov. Zoper to sodbo se je pritožil toženec, višje sodišče pa je pritožbi ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožničin zahtevek v celoti zavrnilo. Zoper to sodbo je tožnica vložila revizijo, revizijsko sodišče pa je reviziji ugodilo, ta del sodbe sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v ponovno sojenje. Višje sodišče je ponovno odločalo o toženčevi pritožbi zoper del sodbe, s katerim mu je bila naložena preživninska obveznost do tožnice. Ponovno je pritožbi ugodilo in prvostopenjsko sodbo v odločbi o tožničinem zahtevku spremenilo tako, da je njen tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, tožnici pa naložilo plačilo pravdnih stroškov.

Tožnica zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku tožnice v celoti ugodi, podrejeno pa napadeni del drugostopenjske sodbe razveljavi in vrne zadevo sodišču druge oziroma prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je prepozna.

Stranke lahko zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe (prvi odstavek 367. člen ZPP). Revizija se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje (373. člen ZPP). Revizija kot vloga, vezana na rok, je pravočasna, če je po prvem oziroma drugem odstavku 112. člena ZPP izročena v roku pristojnemu sodišču, in ne kateremukoli sodišču. V konkretnem primeru je bila odločba Višjega sodišča v Ljubljani, zoper katero je bila vložena revizija, odvetniku tožeče stranke (revidentu) vročena 11.2.2003. Revizijo, ki bi jo revident moral vložiti pri Okrajnem sodišču v Trebnjem (373. člen in prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP), je naslovil na Vrhovno sodišče RS, na ovojnici pa je bila naslovljena na Višje sodišče v Ljubljani. Poslana je bila priporočeno po pošti 12.3.2003 (dan pred iztekom tridesetdnevnega roka za vložitev revizije). Višje sodišče je revizijo prejelo 13.3.2003, to je zadnji dan tridesetdnevnega roka za vložitev revizije. Odstopilo jo je pristojnemu Okrajnemu sodišču v Trebnjem, ki je prejelo revizijo 19.3.2003, torej po izteku roka za vložitev revizije.

Zakon določa tudi izjemo in določa, da se v primeru, če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 96. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika (šesti odstavek 112. člena ZPP).

Po citirani določbi 112. člena ZPP bi se v primeru, ko je za tožečo stranko vložil revizijo odvetnik, lahko štelo, da je revizija pravočasna, četudi bi prispela prepozno na pristojno sodišče, le v primeru, če bi se prepozna vložitev dala pripisati vlagateljevi očitni pomoti. Pravilno bi morali biti revizija in ovojnica naslovljeni na Okrajno sodišče v Trebnjem (373. člen ZPP). Že pri naslovitvi revizije na vrhovno sodišče ne bi bilo mogoče govoriti o očitni pomoti vlagatelja, če bi bila tudi ovojnica naslovljena na to sodišče. Še manj gre za očitno pomoto v konkretnem primeru, ko je bila revizija napačno naslovljena na vrhovno sodišče, nato pa še napačno na ovojnici naslovljena na višje sodišče. Takšne dvojne napake ni mogoče opredeliti kot očitne pomote. Revizije zato ni mogoče šteti kot pravočasne na podlagi šestega odstavka 112. člena ZPP.

Revizijsko sodišče je tako revizijo zavrglo (377. člen ZPP).