Jedro

Opustitev vročitve pisne obdolžitve ter zagovora predstavlja takšno kršitev postopka, zaradi katere je že iz navedenega razloga odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Zapisnik o razgovoru z delavko ne more nadomestiti pisne obdolžitve in zagovora.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v 2. in 3. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ostalem (1. točka izreka) se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je sklep v.d. direktorja tožene stranke z dne 22.7.2003, s katerim je tožnici prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki dne 22.7.2003, v točki 1 in 2 nezakonit in se v tem delu razveljavi (1. točka izreka sodbe), tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 22.7.2003 in ji še traja, zato mora tožena stranka tožnico pozvati nazaj na delo in ji čas od 22.7.2003 dalje do vrnitve nazaj na delo vpisati delovno dobo v delovno knjižico ter ji za ves čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja izplačati pripadajoče nadomestilo plače s poprejšnjim odvodom vseh davkov in prispevkov, kot če bi delala, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od mesečne zapadlosti dalje do plačila, v 8 dneh, da ne bo izvršbe (2. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 99.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka iz razloga bistvenih kršitev določb ZPP, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavanje pred spremenjeni senat, vse stroške pa naloži v plačilo tožnici. Meni, da je izredna odpoved dovolj utemeljena, jasna in obrazložena in da vsebuje dovolj elementov za ugotovitev zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Datumsko sicer ni navedeno, od kdaj do kdaj je tožnica izvrševala napačna knjiženja, navedeno pa je, da je to počela v daljšem časovnem obdobju. Iz zapisnika o zaslišanju je razvidno, da je to počela vse od nastopa dela pri toženi stranki. Sodišče bi moralo odpoved obravnavati vsebinsko. V primeru, da je bilo v obrazložitvi premalo napisanega, to ne pomeni bistvene kršitve in je to možno sanirati v dokaznem postopku na sodišču. Podane tudi niso kršitve določb 83. člena ZDR v zvezi z možnostjo zagovora tožnice. Sodišče ni zaslišalo tožnice, niti predlagane priče D. E., zato je dejansko stanje o tem razgovoru zmotno ugotovljeno. Ne glede na navedeno pa meni, da bi bila opustitev formalnega postopka dopustna v skladu z 2. odst. 83. člena ZDR, saj so obstojale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Sodišče tudi ni zaslišalo tožnice, da bi ugotovilo, če je kje zaposlena. Tožnica je nekaj časa prejemala nadomestilo kot brezposelna oseba, tako da bi bila tožena stranka oškodovana, ker mora tožnici plačati plačo, tožnica pa neupravičeno obogatena. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99 - 2/2004).

Iz ugotovljenega dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje izhaja, da je tožena stranka tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, ker v daljšem časovnem obdobju v knjigi prejetih računov družbe L. d.o.o. ni knjižila pod samostojno zaporedno številko, temveč je vsak mesec, ko je navedena družba izstavila račun, tega priložila drugemu računu in ga temu ustrezno knjižila pod zaporedno številko upnika. S tem naj bi družbi L. d.o.o. omogočila nezakonito prejemanje mesečnih zneskov v povprečni višini 200.000,00 SIT mesečno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka kršila določbo 2. odst. 86. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 42/2002), ker odpovedni razlog v obrazložitvi sklepa o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni dovolj obrazložen in ker ni naveden čas storitve kršitev pogodbenih obveznosti. Tožena stranka je kršila tudi postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, določen v 83. in 177. členu ZDR. Tožena stranka tožnice ni pisno obdolžila hujših kršitev ter ni določila časa in kraja, kjer bi lahko podala zagovor. Zaradi navedenih kršitev je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo.

Po določbi 2. alinee 1. odst. 111. člena ZDR delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor, smiselno upoštevaje 1. in 2. odst. 177. člena ZDR, razen če obstajajo okoliščine zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči oziroma, če delavec to izrecno odkloni, ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor (2. odst. 83. člena ZDR). V skladu s 177. členom ZDR mora delodajalec v disciplinskem postopku delavcu vročiti pisno obdolžitev ter določiti čas in kraj, kjer lahko delavec poda svoj zagovor.

Opustitev vročitve pisne obdolžitve ter zagovora predstavlja takšno kršitev postopka, zaradi katere je že iz navedenega razloga odpoved pogodbe nezakonita. Pravica do zagovora je določena tudi v Konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, ki v 7. členu določa, da delovno razmerje delavca ne preneha zaradi razlogov v zvezi z obnašanjem delavca ali z njegovim delom, preden mu je omogočeno, da se zagovarja zaradi takšnih trditev, razen če od delodajalca z razlogom ni pričakovati, da mu to omogoči. Ker 2. odst. 83. člena ZDR uzakonja pravico do zagovora v postopku pred odpovedjo in ker je v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice prišlo do kršitve navedene določbe, to pomeni takšno kršitev, zaradi katere je odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca nezakonita. Zato sodišču prve stopnje ni bilo potrebno obravnavati zadeve tudi po vsebini. Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem pritožbe, da zapisnik o razgovoru s tožnico z dne 16.7.2003 lahko nadomesti pisno obdolžitev in zagovor.

Pritožbene navedbe v zvezi z zaposlitvijo tožnice po odpovedi pogodbe o zaposlitvi so pritožbena novota, poleg tega pa je dokazno breme o morebitni zaposlitvi tožnice in pridobivanju dohodka v tem času na toženi stranki. Tožena stranka v tem postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala niti trditve in seveda tudi ne dokaznega predloga. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izvajanje dokazov v tej smeri.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje v zvezi z datumom prenehanja delovnega razmerja ostalo nepopolno ugotovljeno. Tožnici je tožena stranka pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izdala sklep o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 20.6.2003, katerega je s sklepom o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22.7.2003 razveljavila (4. točka sklepa o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje kljub izrecnemu predlogu ni združilo obravnavanja konkretne zadeve in zadeve, ki jo je sodišče prve stopnje vodilo pod opr.št. II Pd 974/2003 (v zvezi s tožbo za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Ker je v takšnem primeru združitev nujno potrebna, je bila odločitev sodišča prve stopnje glede trajanja delovnega razmerja, reintegracije in reparacije preuranjena. Odločitev o trajanju delovnega razmerja, reintegraciji in reparaciji je namreč odvisna od odločitve o zakonitosti prejšnje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec lahko v skladu z ZDR v zakonsko določenih primerih odpove pogodbo o zaposlitvi, vendar po vročitvi takšne odpovedi delavcu le z enostransko izjavo te odpovedi ne more več razveljaviti. Ker je pritožbeno sodišče v zadevi opr.št. Pdp 111/2004 pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka tožnice na razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, bo lahko sodišče prve stopnje šele po združitvi zadev odločalo o trajanju delovnega razmerja, reintegraciji in reparaciji.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v 2. točki izreka sodbe, v ostalem je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Glede pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje obravnava zadevo pred spremenjenim senatom, pritožbeno sodišče ni našlo razlogov zaradi katerih bi bilo potrebno obravnavanje pred spremenjenim senatom.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspela (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).