Sodišče se mora o vrednosti spornega predmeta prepričati na hiter, primeren ter preprost način, rezultat pa je sprejemljivo verjetna vrednost, v skrajnem primeru lahko pri oceni uporabi celo prosti preudarek. Upoštevajoč navedena izhodišča je sodišče prve stopnje pri določitvi vrednosti spornega predmeta pravilno upoštevalo podatke evidence GURS.
I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da vrednost spornega predmeta v tej pravdni zadevi znaša 27.032 EUR (I. točka izreka), zato Okrajno sodišče v Trebnjem ni stvarno pristojno za odločanje (II. točka izreka) in bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču v Novem mestu (III. točka izreka).
2.Zoper sklep tožnik vlaga pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da določi vrednost spornega predmeta na 11.900 EUR, zato je za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Trebnjem, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovni postopek odločanja pred sodiščem prve stopnje.
3.Meni, da bi moralo sodišče vrednost spornega predmeta ugotavljati s pomočjo strokovnjaka, to je sodnega izvedenca - cenilca nepremičnin. Takšnega dokaznega predloga toženka ni podala, zato s svojim ugovorom ne more biti uspešna. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer iz odločb I Cp 3543/2014 in I Cp 2401/2017 izhaja, da se vrednost nepremičnin v sodnih postopkih ocenjuje s pomočjo izvedencev, pri čemer je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je treba stavbo oziroma njen del porušiti. Z rušenjem stavbe so nedvomno povezani določeni stroški, ki ne glede na to, da je na nepremičnini mogoča nadomestna gradnja, vplivajo na vrednost nepremičnine. Sodišče prve stopnje se do predloženih fotografij zgradbe in kozolca na parceli 000, iz katerih izhaja, da ju je potrebno porušiti, ni opredelilo, zato sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
4.Toženka je v odgovoru na pritožbo izpostavila, da pritožba zoper I. točko izreka sklepa ni dovoljena, zoper II. in III. točko izreka pa ni utemeljena. Sam postopek preverjanja vrednosti spornega predmeta mora biti hiter in preprost, njegov rezultat mora biti sprejemljiva verjetnost, v skrajnem primeru lahko sodišče določi vrednost tudi po prostem preudarku.
5.Pritožba ni utemeljena.
6.Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba (tretji odstavek 44. člena ZPP). To je pritožba, ki je pridružena drugi pritožbi. Ker je tožnik pritožbo vložil zoper celoten sklep, je pritožba zoper odločitev o ugotovitvi vrednosti pridružena pritožbi zoper sklep o pristojnosti. Pritožba tožnika je zato tudi zoper I. točko izreka dopustna.
7.Tožnik s tožbo zahteva ugotovitev lastninske pravice na nepremičninah ID znak parcela X 000, parcela X 001, parcela X 002, parcela X 003 in parcela X 004. Tožbeni zahtevek se torej ne nanaša na denarni znesek, zato je bilo potrebno vrednost spornega predmeta oceniti, pri čemer 44. člen ZPP kombinira tožnikovo ocenitveno dolžnost s korekturno dolžnostjo sodišča. Primarna je tožnikova ocenitvena dolžnost (ki pomeni ocenitev interesa, da bo v pravdi uspel), kadar pa očitno previsoka ali prenizka navedba vrednosti odpira vprašanje o stvarni pristojnosti, se aktivira korekturna dolžnost sodišča.
8.Sodišče se mora o vrednosti spornega predmeta prepričati na hiter, primeren ter preprost način, rezultat pa je sprejemljivo verjetna vrednost, v skrajnem primeru lahko pri oceni uporabi celo prosti preudarek.1 Upoštevajoč navedena izhodišča je sodišče prve stopnje pri določitvi vrednosti spornega predmeta pravilno upoštevalo podatke evidence Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS), saj gre za hiter in primeren način ugotavljanja vrednosti. Ni mogoče pritrditi pritožniku, da bi moralo sodišče prve stopnje za oceno vrednosti angažirati sodnega izvedenca, ki bi moral upoštevati, da na parceli 000 stojita stavba in kozolec, ki ju je zaradi slabega stanja potrebno porušiti. Zadeve, na katere se sklicuje, niso primerljive s konkretnim primerom, saj se ne nanašajo na ugotavljanje vrednosti nepremičnin za potrebe določitve stvarne pristojnosti, kjer se, kot že navedeno, na enostaven način ugotavlja neka verjetna vrednost, temveč je bila tam ugotovitev vrednosti nepremičnin s pomočjo izvedencev pomembna za presojo vsebinske utemeljenosti tožbenega zahtevka.
9.Sodišče prve stopnje je svojo odločitev obrazložilo, pojasnilo je tudi, zakaj slabo stanje zgradbe in kozolca ne vplivata bistveno na s strani GURS ugotovljeno vrednost, saj so stavbne parcele že po splošno znanih podatkih vredne več od kmetijskih in gozdnih površin in so tudi bolj tržno zanimive. Očitkom o podani bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni mogoče pritrditi.
10.Tožnikova pritožba je torej neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
11.Ker je pravica do povračila stroškov odvisna od odločitve o glavni stvari, se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo (četrti in šesti odstavek 163. člena ZPP).
-------------------------------
1Tako J. Zobec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 231 in 232 in tudi VSL Sklep I Cp 2074/2018 z 21. 3. 2019.