Jedro

Toženec je bil v pogodbenem razmerju s tožečo stranko, zato mora vodarino plačati. Na to ne vpliva razmerje med tožencem in lastnikom hiše.

Izrek

Pritižba se zavrne in se izpodibjana sodba potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane v celoti v veljavi sklep o izvršbi I 718/96 z dne 19.8.1996, v točkah 1 in 3. Odločilo je, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki pravdne stroške. Z omenjenim sklepom o izvršbi je bilo namreč tožencu naloženo, da plača zneska 4.748,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.10.19995 do plačila in 4.470,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.11.1995 do plačila. Gre za stroške vodarine. Proti sodbi se toženec pritožuje. Navaja, da morajo plačevalci stanovanj vsako napako javiti lastniku stanovanja, to je S.. Ta je dolžan sam naprej posredovati pri Komunali. Tudi Komunala je opozorjena na okvare. Lastnik bi moral skrbeti za odpravo okvar. Ker so za okvaro vedeli tako Komunala kot S., so bili okvaro dolžni popraviti. Pritožba ni utemeljena. Iz podatkov v spisu izhaja, da je toženec bil v pogodbenem razmerju s tožečo stranko, in da ni plačal zneska, določenega v sklepu o izvršbi. Sodišče prve stopnje je o stvari pravilno odločilo, kajti toženec je dolžan izpolnjevati pogodbo, po kateri mu tožeča stranka dobavlja vodo (člen 262/1 Zakona o obligacijskih razmerjih ZOR). Na razmerje med tožečo in toženo stranko v zvezi s plačilom dolžnega zneska ne more vplivati razmerje, ki ga ima toženec proti upravniku oziroma lastniku hiše, tako kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Neutemeljeno pritožbo je bilo zato treba zavrniti in sodbo potrditi (člen 353 Zakona o pravdnem postopku).