Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali bi morala tožeča stranka v primeru, ko organ odloči o zahtevku z dokumentom, ki nima formalnih sestavin upravne odločbe oziroma drugega javnopravnega, enostranskega, oblastvenega posamičnega akta, ki bi vseboval izrek, temveč ima obliko dopisa, vložiti tožbo zaradi molka organa, Upravno sodišče pa bi moralo bodisi zavreči bodisi zavrniti tožbo, s katero tožeča stranka ne uveljavlja zahtevka za izdajo oziroma vročitev upravnega akta? Ali v 72. členu ZPVPJN obstaja pravna praznina, ker ni določeno, da ima tudi vlagatelj, ki umakne zahtevek za revizijo, še preden o njem odloči naročnik, pravico do povrnitve polovice plačane takse?
Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali bi morala tožeča stranka v primeru, ko organ odloči o zahtevku z dokumentom, ki nima formalnih sestavin upravne odločbe oziroma drugega javnopravnega, enostranskega, oblastvenega posamičnega akta, ki bi vseboval izrek, temveč ima obliko dopisa, vložiti tožbo zaradi molka organa, Upravno sodišče pa bi moralo bodisi zavreči bodisi zavrniti tožbo, s katero tožeča stranka ne uveljavlja zahtevka za izdajo oziroma vročitev upravnega akta? Ali v 72. členu ZPVPJN obstaja pravna praznina, ker ni določeno, da ima tudi vlagatelj, ki umakne zahtevek za revizijo, še preden o njem odloči naročnik, pravico do povrnitve polovice plačane takse?
1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo tožbi zoper odločbe Državne revizijske komisije (v nadaljevanju DKOM) št. 700-14/2019-3 z dne 20. 12. 2019, št. 700-14/2019-5 z dne 24. 12. 2019 in št. 700-14/2019-7 z dne 30. 1. 2020 ugodilo, izpodbijane odločbe odpravilo in zadevo vrnilo toženki v nov postopek (I. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških postopka (II. točka izreka). Izpodbijane odločbe se nanašajo na zavrnitev zahtevka za vračilo že plačane takse po 72. členu Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (v nadaljevanju ZPVPJN).
2. V obrazložitvi je Upravno sodišče navedlo, da dopisi z dne 20. 12. 2019, 24. 12. 2019 in 30. 1. 2020 predstavljajo javnopravni, enostranski in oblastveni posamični akt po 2. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj jih je izdal DKOM kot organ pri odločanju o vrnitvi sicer obvezne javnopravne dajatve, in sicer plačane takse za vložitev tožničine zahteve za revizijo po ZPVPJN, ter tudi, da je tožba pravočasna, saj je tožnici rok za vložitev tožbe tekel od zadnjega dopisa, tožnica pa je v 30 dneh od dneva prejema tretjega dopisa vložila tožbo. Ugotovilo je tudi, da v zvezi z vrnitvijo takse po 72. členu ZPVPJN, kadar vložnik zahteve za revizijo, ki se nanaša na postopek, ki ima naravo postopka oddaje javnega naročila, ki je predhodno plačal zahtevano takso, zahtevo za revizijo umakne in to še pred odločitvijo naročnika o njegovi zahtevi za revizijo, obstoji pravna praznina, vendar pa ta praznina ni neustavna. Napolniti jo je mogoče s pravili, ki urejajo podobna družbena razmerja, in sicer s primerljivo situacijo, kot jo ureja drugi odstavek 72. člena ZPVPJN, ko vložnik zahteve za revizijo dobi nazaj pol plačane takse, če umakne zahtevo za revizijo po odločitvi naročnika in pred odločitvijo DKOM.
3. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj dopusti revizijo zaradi treh pomembnih pravnih vprašanj.
4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni.
6. Prvo vprašanje je dopustilo zaradi neenotne sodne prakse Upravnega sodišča, ali je mogoče dopis organa z obvestilom stranki glede uveljavljanje pravice šteti za upravni akt. V zadevah I U 55/2010 in I U 1391/2019, ki ju izpostavlja predlagateljica, se je namreč Upravno sodišče o tem izreklo nikalno, torej drugače kot v obravnavani zadevi. Odgovor Vrhovnega sodišča je tako pomemben zaradi poenotenja sodne prakse Upravnega sodišča. 7. Glede drugega dopuščenega vprašanja pa sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni in je odgovor nanj objektivno pomemben za zagotovitev pravne varnosti v vseh nadaljnjih postopkih v zvezi odločanjem o vračilu plačane takse po ZPVPJN.
8. Zato je Vrhovno sodišče predlogu v navedenem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).
9. Glede preostalega vprašanja Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.