Jedro

Dejstvo, da pritožnik ni vložil tožbe, na katero je bil napoten, res ne pomeni, da je njegov zahtevek izmišljen, je pa v celoti neizkazan in je povzročil, da je morala dedinja na njegove navedbe odgovarjati, zaradi česar je pooblastila odvetnico kot prava veščo osebo in so ji nastali stroški.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo B. U. plačilo stroškov zapuščinskega postopka v znesku 1.308,30 EUR, J. V..

Zoper sklep se pritožuje B. U. iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče sprejelo odločitev na podlagi enostranskih in zavajajočih navedb dedinje, zapustničine sestre. Ponavlja, da je vse od leta 1992 s pokojno Z. K. živel v življenjski skupnosti v smislu 1. odstavka 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ta skupnost se je še posebej izrazila v času pokojničine bolezni ali ob drugih težavah, ko zapustničine sestre ni bilo. Očitki, da je deloval v tem postopku nepošteno, so žaljivi in brez dokazov. V izpodbijanem sklepu ter v pripravljalni vlogi dedinje je zaznati kup negativnih čustev, brez trohice potrebnega razuma. Dejstvo, da ni vložil tožbe, na katero je bil napoten, še ne pomeni, da je njegov zahtevek izmišljen.

Dedinja je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje plačilo stroškov dedinje naložilo udeležencu B.U. in se pri tem pravilno oprlo na določilo 174. člena Zakona o dedovanju (1). Po 1. odstavku citiranega določila vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka. Dedinja, ki je vedela, da ji je zapustnica z oporoko zapustila vse svoje premoženje, je bila na naroku, na katerega je pristopila sama, brez pooblaščenke, seznanjena, da se je B. U. priglasil k dedovanju in zatrjeval, da je od leta 1992 dalje s pokojno živel v izvenzakonski skupnosti. Ker ga dedinja kot zunajzakonskega partnerja zapustnice ni priznala, je za zastopanje pooblastila pooblaščenko, ki je sestavila pripravljalno vlogo, v kateri je priglasila terjatve do zapuščine in obrazloženo navedla, zakaj je priglasitev B. U. v zapuščinski postopek po zatrjevanem temelju popolno presenečenje. S tem so dedinji nastali stroški. Sodišče je nato postopek prekinilo, B. U. pa napotilo na pravdo kot stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, saj o obstoju zunajzakonske skupnosti med njim in zapustnico ni predložil nobenih dokazov. Ker pa v roku po sklepu sodišča ni ravnal, je nato prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko mu je na zahtevo dedinje naložilo, da ji povrne pravdne stroške, ki jih je povzročil. Pri tem se je sodišče pravilno oprlo na določilo 3. odstavka 174. člena ZD, ki določa, da lahko sodišče na predlog ene stranke odloči, da ji mora druga stranka povrniti stroške, ki jih je povzročila z očitno nepoštenim ravnanjem. Dedinja je vstopila v zapuščinski postopek brez pooblaščenke v prepričanju, da bo dedovala zapustničino premoženje na podlagi oporoke. Vstop B. U. v zapuščinski postopek je bil zanjo presenečenje, ta pa svojih trditev o izvenzakonski skupnosti s pokojnico ni z ničemer izkazal. Dedinja je na njegove trditve argumentirano odgovorila z obširno pripravljalno vlogo sestavljeno po odvetnici in trditve zanikala. S tem so ji nastali stroški, ki jih je povzročil udeleženec, in jih ni z ničemer izkazal. Pritožbene trditve o tem, da je udeleženec vendarle živel s pokojno v življenjski skupnosti od leta 1992 dalje so še vedno neizkazane, ostale pritožbene trditve so osebne narave in ne morejo izpodbiti ugotovitev prvostopnega sodišča, ki je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Dejstvo, da pritožnik ni vložil tožbe na katero je bil napoten, res ne pomeni, kot zatrjuje v pritožbi, da je njegov zahtevek izmišljen, je pa v celoti neizkazan in je povzročil, da je morala dedinja na njegove navedbe odgovarjati, zaradi česar je pooblastila odvetnico kot prava veščo osebo in so ji nastali stroški.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi ne pritožbeni razlogi na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (163. člen ZD in 2. točka 265. člena ZPP (2)).

(1) Uradni list SRS št. 15/76 in naslednji, v nadaljevanju ZD.

(2) Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 26/99 – 45/2008, v nadaljevanju ZPP).