Jedro

Tudi dejstvo, da sta oškodovanca vložila kazensko ovadbo zoper več uslužbencev sodišča, po oceni Vrhovnega sodišča ne vpliva na videz nepristranskosti celotnega sodišča. Ta okoliščina bi lahko imela vpliv zgolj na videz nepristranskosti konkretnih sodnikov, zoper katere je bila ovadba vložena.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Pred Okrožnim sodiščem v Kopru teče kazenski postopek zoper obdolženega F. K. zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic po prvem in drugem odstavku 244. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ).

2. Odvetnik B. D., pooblaščenec družb S. d.d. in H. Ltd., pravnih naslednikov oškodovane družbe C. d.d., je vložil vlogo, v kateri med drugim podaja predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče. Navaja, da se na Okrožnem sodišču v Kopru prikrivajo kazniva dejanja ponarejanja bilance družbe C1, kar se izvaja že od leta 1999, saj naj bi bilo v tedanji prisilni poravnavi, ki je bila vodena pri Okrožnem sodišču v Kopru pod opr. št. St 18/98, C1 dovoljeno, da svoj dolg do hrvaške Agencije za sanacijo bank poravna z nepremičnino, ki je bila last C. d.d. Meni, da je Okrožno sodišče v Kopru s tem izvedlo fiktivni odpis dolga C1 ter kreiralo lažno bilanco C1 in s tem tudi javnih državnih financ Slovenije. Nadalje navaja, da je družba C. d.d. pri Okrožnem sodišču v Kopru vložila tožbo proti Republiki Sloveniji, C1 in F. K., vendar je tožbo nato umaknila, saj sodišče ni ugodilo njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse, ker je bilo iz bilance razvidno, da ima C. d.d. premoženje velike vrednosti. Nato pa je isto sodišče v isti sestavi senata v tajnosti sprejelo sklep o izbrisu družbe C. d.d. iz sodnega registra zaradi domneve, da družba nima premoženja. Nadalje navaja, da je bila zoper odgovorno osebo C1 kazenska ovadba vložena že leta 2003, zahteva za preiskavo pa je bila vložena leta 2005, kar pomeni, da Okrožno sodišče v Kopru že celih devet oziroma dvanajst let poskuša prikriti storjena kazniva dejanja in zaščititi storilce. Po mnenju vlagatelja na Okrožnem sodišču v Kopru skoraj ni sodnika, ki ni v kakšnem postopku sodeloval pri onemogočanju oškodovancev ali njunega pravnega prednika pri uveljavljanju pravic pri vračanju premoženja in pregonu storjenega kaznivega dejanja. Poudarja še, da sta oškodovanca vložila kazensko ovadbo zoper več uslužbencev sodišča, da je bil že leta 2005 zahtevan nadzor nad delom sodišča, da je bila izločitev sodišča prvič zahtevana leta 2013 ter da je bila leta 2014 ponovno vložena nadzorstvena pritožba. Opozarja, da je eden izmed temeljnih pogojev za zagotovitev nepristranskega sojenja prepoved, da bi sodno funkcijo opravljala oseba, glede katere obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti, pri čemer pa se mora nepristranskost odražati tudi v očeh javnosti. Predlagatelj meni, da bodo uslužbenci Okrožnega sodišča v Kopru tudi nadalje imeli pristranski odnos do obravnavane zadeve in predlaga, da Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določi Okrožno sodišče v Novem mestu ali v Mariboru.

B.

3. Po določbi prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so podani drugi tehtni razlogi. Drugi tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki pred krajevno pristojnim sodiščem objektivno ne zagotavljajo nepristranskega sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.

4. Vrhovno sodišče pritrjuje vlagatelju predloga, da je treba pri presoji, ali je zagotovljena pravica do nepristranskega sodišča kot del pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave upoštevati ne le okoliščine, ki so relevantne za presojo, ali je oziroma bo sodišče pri vodenju postopka in odločanju ravnalo nepristransko, temveč tudi okoliščine, ki lahko vplivajo na zunanji videz nepristranskosti (tj. na videz, ki ga ima sodišče v očeh strank postopka in javnosti) oziroma na zaupanje javnosti v sodišča. Pri tej presoji pa ni odločilno subjektivno stališče strank postopka. Videz nepristranskosti se presoja po objektivnem merilu - ali so v konkretnem primeru podane takšne okoliščine, ki lahko pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ob razumnem upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega položaja ustvarijo upravičen dvom o nepristranskost kateregakoli sodnika tega sodišča kot takega (prim. odločbi Ustavnega sodišča U-I-149/99 z dne 3. 4. 2003 in Up-799/13-19 z dne 22. 1. 2015).

5. Vrhovno sodišče ocenjuje, da predlagatelj obstoja takšnih okoliščin ni izkazal. Zgolj dejstvo, da je pred Okrožnim sodiščem v Kopru leta 1999 tekel postopek prisilne poravnave, v katerem je bilo družbi C1, katere predsednik uprave je bil obdolženec, dovoljeno, da svoj dolg poravna z nepremičnino, ki naj bi bila po zatrjevanju obtožbe v obravnavanem kazenskem postopku v solastnini pravnega prednika oškodovancev, po oceni Vrhovnega sodišča ne vpliva na videz nepristranskosti celotnega Okrožnega sodišča v Kopru. Z vidika nepristranskosti sodišča ni ovire, da isto sodišče v različnih postopkih odloča o zahtevkih, ki se nanašajo na isti historični dogodek oziroma povezane dogodke. Tovrstna praksa po oceni Vrhovnega sodišča tudi ne zmanjšuje zaupanja javnosti v sodstvo. Navedbam predlagatelja, da naj bi sodniki Okrožnega sodišča v Kopru v preteklih postopkih zavestno onemogočali pravnega prednika oškodovancev in prikrivali kazniva dejanja pa Vrhovno sodišče ne more pritrditi, saj predlagatelj teh trditev ni dokazal. Predlagatelj pristranskost Okrožnega sodišča v Kopru pri odločanju o prisilni poravnavi leta 1999 sicer dokazuje z odločitvijo tega sodišča v nekaterih drugih postopkih, in sicer odločitvijo o izbrisu družbe C. d.d. iz sodnega registra ter odločitvijo, da se pravnega prednika oškodovancev kot tožnika v pravdnem postopku zoper toženo stranko Republiko Slovenijo, družbo C1 in obdolženega F. K. ne oprosti plačila sodne takse. Vendar predlagatelj ni izkazal niti, da bi bili navedeni odločbi sodišča med seboj nasprotujoči, saj teh odločb sploh ni predložil. Sicer pa tudi morebitna kontradiktornost med odločbama sama po sebi še ne bi mogla vzbuditi dvoma v nepristranskost celotnega Okrožnega sodišča v Kopru v tej kazenski zadevi.

6. Tudi dejstvo, da sta oškodovanca vložila kazensko ovadbo zoper več uslužbencev sodišča, po oceni Vrhovnega sodišča ne vpliva na videz nepristranskosti celotnega Okrožnega sodišča v Kopru. Ta okoliščina bi lahko imela vpliv zgolj na videz nepristranskosti konkretnih sodnikov, zoper katere je bila ovadba vložena.

7. Okoliščina, ki bi utemeljevala prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, pa po oceni Vrhovnega sodišča ni niti dolgotrajnost postopka. Drži sicer, da je bila v obravnavani zadevi zahteva za preiskavo vložena že leta 2005, da je bil sklep o uvedbi preiskave izdan šele konec leta 2009, preiskava pa zaključena v začetku leta 2013, nato pa je bil od vložitve obtožnice dne 25. 7. 2013 pa do vložitve obravnavanega predloga izveden le predobravnavni narok. Zunanji videz nepristranskosti sodišča bi lahko bil okrnjen le, če bi trajanje konkretnega postopka brez razumnega razloga občutno odstopalo od trajanja postopkov v primerljivih kazenskih zadevah, česar pa predlagatelj ne zatrjuje.

C.

8. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da okoliščine, ki jih navaja pooblaščenec oškodovanca v predlogu za prenos pristojnosti, niso takšne narave, da bi lahko pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ob razumnem upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega položaja ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti vseh sodnikov Okrožnega sodišča v Kopru. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

9. Vrhovno sodišče ostalih navedb vloge ni vsebinsko presojalo, saj gre v preostalem delu za predlog za izločitev sodnikov, za odločanje o katerem Vrhovno sodišče ni pristojno (42. člen ZKP).