Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če se zaradi ravnanja, ki je v sferi predlagatelja, nepravdni postopek izjalovi in za udeležence nepravdnega postopka ne prinese nikakršne vsebinske pravne kvalitete (torej vsebinsko v ničemer ne uredi pravnega razmerja med udeleženci), potem za stroške, ki so nastali ostalim udeležencem, po krivdnem principu iz petega odstavka 35. člena ZNP odgovarja predlagatelj postopka.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljev, da s sklepom določi novo mejo v južnem delu med nepremičninama z ID znakom 201/2 in z ID znakom 211/2, skladno s skico terenske meritve sodnega izvedenca T.L. z dne 18.1.2018 in nasprotnemu udeležencu določi primerno odškodnino v znesku 10,46 EUR za 17 m2 zemljišča, ki bo pripadalo predlagateljema (I. točka izreka). Predlagateljema je naložilo, da sta dolžna povrniti nasprotnemu udeležencu stroške v znesku 1.014,42 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).
2. Zoper citirani sklep se pritožujejo predlagatelji iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Pritožba podrobneje opisuje gradnjo hiše in postavitev dveh ograj s strani predlagateljev ter poudarja, da je nasprotni udeleženec širil mejo v njihovo nepremičnino in s svojimi zahtevki pred sodiščem vedno uspel. Sodišču prve stopnje očita, da ni ugotavljalo dejanskega stanja, ker se je pri tem napačno v celoti oprlo na nepravnomočno sodbo v drugem postopku III P 255/2017. Ker se je nepravnomočna sodba sprejela kot dokaz, uveljavlja bistveno kršitev določb postopka. Pravdni postopek ne more vplivati na nepravdni postopek. Prav tako očita sodišču prve stopnje zmotno uporabo določila 47. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki daje podlago in upravičenost predloga predlagateljev s tem, da je vzpostavitev prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo, ki bi nastala predlagateljem, če ne bi dobili spornega zemljišča v razmerju do vložka predlagateljev in zgrajenih objektih na njihovi strani ograje. Nadalje sodišču prve stopnje očita, da ni obravnavalo interesa udeležencev. O interesu predlagateljev, ki je mnogo večji od interesa nasprotnega udeleženca do spornega zemljišča, izpodbijani sklep nima nobenih razlogov. Opozarja, da je M.M., pri postavitvi zadnje (obstoječe ograje) ravnal v dobri veri in postavil ograjo na meji in ne preko meje parcele predlagateljev. Pritožba graja tudi stroškovno odločitev, ki je v nasprotju s četrtim odstavkom 35. člena ZNP naložila predlagateljem v celoti povrnitev stroškov nasprotnemu udeležencu. Ob pravilni uporabi materialnega prava vsak udeleženec trpi svoje stroške nepravdnega postopka. Predlagatelji predlagajo ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Stroškov ne priglašajo.
3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. V skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom ZNP-1 preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje je opravilo uradni preizkus glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, ki je pokazal, da ni podana nobena uradno upoštevna bistvena kršitev. Ob tem pojasnjuje, da se sodišče prve stopnje ni oprlo na nepravnomočno sodbo iz pravdnega postopka III P 255/2017, temveč je pri svoji odločitvi upoštevalo celoten potek dogajanja med udeleženci in vse postopke (tako geodetske kot pravdne) v zvezi s sporno mejo.
6. Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je bila meja dokončno urejena v letu 2010 z izdajo odločbe o dokončno urejeni meji. Dne 21. 4. 2011 je vložil nasprotni udeleženec tožbo zoper prvotna predlagatelja1 tega postopka zaradi vznemirjanja lastninske pravice, ker je ograja predlagateljev, kljub dokončno urejeni meji, stala na zemljišču nasprotnega udeleženca. Okrajno sodišče v Mariboru je s sedaj že pravnomočno sodbo II P 610/2011 z dne 20. 4. 2015 (zoper katero ni bila vložena pritožba), da morata prvotna predlagatelja podreti sporno ograjo. Tekom navedenega pravdnega postopka sta prvotna predlagatelja vložila nasprotno tožbo zaradi priposestvovanja lastninske pravice na delu parc. 211/2, ki meji s parcelo 201/2, obe k.o. R., vendar je bil njun zahtevek s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II P 809/2013 z dne 24. 2. 2014 zavrnjen (pravnomočna pa je odločitev postala 20. 1. 2015). Po zaključenih postopkih sta prvotna predlagatelja odstranila sporno ograjo. A je sin prvotnih predlagateljev kmalu zatem ponovno postavil ograjo. Nasprotni udeleženec je v letu 2017 ponovno vložil zoper prvotna predlagatelja tožbo zaradi vznemirjanja lastninske pravice, ker je nova ograja, ki je bila postavljena po odstranitvi prejšnje ograje, še stala na zemljišču nasprotnega udeleženca. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo III P 255/2017 z dne 15. 2. 2019 naložilo tudi v tem postopku odstranitev ograje v delu, ki je še potekala po zemljišču nasprotnega udeleženca. Sodba je postala pravnomočna s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 704/2019 z dne 14. 1. 2020.2 Tekom pravdnega postopka iz leta 2017 sta prvotna predlagatelja sprožila predmetni postopek, v katerem zahtevata določitev nove meje in določitev primerne odškodnine nasprotnemu udeležencu.
7. Predlagatelja torej vlagata predlog za gradnjo čez mejo. Gradnja čez mejo je nov institut, ki ga SPZ ureja v 47. členu. Zaradi temeljnega načela o povezanosti zemljišča in objekta iz 8. člena SPZ je določena najprej rešitev, da sodišče v nepravdnem postopku graditelju naloži, da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje. Odstop od take ureditve nastalega razmerja pa pomeni druga možna rešitev, ki je le podrejena in pomeni izjemo, ki kot taka tudi odstopa od temeljnega načela o povezanosti zemljišča in zgradbe. Le če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 47. člena SPZ (očitno nesorazmerje med posledicami vzpostavitve prvotnega stanja in škodo, ki jo je zaradi gradnje čez mejo utrpel lastnik nepremičnine), lahko sodišče razmerje med sosedoma uredi tudi tako, da lastniku nepremičnine določi primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo. Pri tem mora upoštevati vse okoliščine, zlasti pa upravičene interese udeležencev, vprašanje dobre vere graditelja in obnašanje lastnika nepremičnine, ko je izvedel za gradnjo.3
8. V četrtem in deloma v tretjem odstavku 47. člena SPZ so določeni kriteriji, ki jih mora sodišče pri odločanju upoštevati. V teoriji4 je posebej poudarjeno, da sodišče sme določiti odškodnine in nove meje v primerih, ki očitno kažejo na zlorabo tega pravnega instituta. Kot primer R. V. navaja, da je možno, da bi graditelj gradil v slabi veri čez mejo nepremičnine predvsem zato, da zasede sosedovo nepremičnino. Sodišče tako ne sme iti na roko težnjam po zlorabi pravice graditelja.
9. Kot je pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje so predlagatelji postavili ograjo na nepremičnino nasprotnega udeleženca z namenom, da bi pridobili na njem lastninsko pravico. Vse od leta 2010, ko je bila meja med nepremičninama predlagateljev in nasprotnega udeleženca dokončno urejena v geodetskem postopku, so predlagatelji vedeli, kje meja poteka. Kljub temu je bila sporna ograja odstranjena šele po zaključenem pravdnem postopku II P 610/2011, nato pa so le 2 tedna po pravnomočnosti pravdnega postopka ponovno postavili ograjo, ki še vedno stoji in delno poteka po nepremičnini nasprotnega udeleženca. Pri postavitvi nove ograje predlagatelji niso mogli biti dobroverni, saj so meje svoje nepremičnine poznali, nasprotni udeleženec pa se je postavitvi ograje po dokončni urejenosti meje vedno uprl. To pa kaže, kot je že pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, na zlorabo instituta, o katerem govori tretji odstavek 47. člena SPZ, ki kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, predstavlja izjemo od načela superficies solo cedit. V prvi vrsti SPZ še vedno predvideva vzpostavitev prejšnjega stanja, zgolj izjemoma je mogoča določitev nove meje in odmera odškodnine, vendar ko okoliščine (interesi udeležencev, vprašanje dobre vere graditelja in obnašanje lastnika nepremičnine, ko je izvedel za gradnjo) to dopuščajo. V obravnavanem primeru te izjemne okoliščine niso podane, ker predlagatelji niso bili v dobri veri glede poteka meje, nasprotni udeleženec se jim je uprl, uspeli pa niso tudi v nobenem od sproženih pravdnih postopkov (niti na ugotovitev priposestvovanja). Zgolj golo dejstvo postavitve ograje na nepremičnini nasprotnega udeleženca ni privedlo do pridobitve lastninske pravice.
10. Po oceni sodišča druge stopnje tehtanje interesov udeležencev, na katerega se sklicuje pritožba, ne pride v poštev v primeru, ko ni podane dobre vere graditelja in ko je podan upor gradnji s strani lastnika nepremičnine. Samo v primeru, če bi bili predlagatelji v dobri veri in se nasprotni udeleženec ne bi uprl gradnji oziroma postavitvi ograje, bi sodišče bilo dolžno tehtati interese udeležencev za ohranitev oziroma odstranitev sporne ograje.
11. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje glede določitve nove meje in odškodnine pravilna.
12. Pritožba nasprotuje tudi stroškovni odločitvi sodišče prve stopnje, ki je odločilo, da predlagatelji nosijo stroške predmetnega postopka po četrtem odstavku 35. člena ZNP. V skladu z določbo prvega odstavka 35. člena ZNP vsak udeleženec nepravdnega postopka praviloma krije svoje stroške. V skladu s petim odstavkom 35. člena ZNP pa mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se mu je primerilo. Sodna praksa je že nekajkrat zavzela stališče, da so krivdno povzročeni stroški tudi stroški postopka, ki so bili povzročeni po nepotrebnem. Če se zaradi ravnanja, ki je v sferi predlagatelja, nepravdni postopek izjalovi in za udeležence nepravdnega postopka ne prinese nikakršne vsebinske pravne kvalitete (torej vsebinsko v ničemer ne uredi pravnega razmerja med udeleženci), potem za stroške, ki so nastali ostalim udeležencem, po krivdnem principu iz petega odstavka 35. člena ZNP odgovarja predlagatelj postopka.5
13. Ker so predlagatelji, kot je bilo že poudarjeno zgoraj, kljub številnim postopkom, ki so vsi pokazali, da nimajo lastninske pravice na delu nepremičnine, na katerem poteka sporna ograja, začeli še predmetni nepravdni postopek, kjer je določitev nove meje zgolj izjema, ki se uporabi v primerih, ko so podane določene okoliščine, med njimi dobra vera predlagateljev, ki iz že zgoraj navedenih razlogov ni bila podana, kar je moralo biti predlagateljem znano že pred vložitvijo predmetnega predloga v tem postopku, v posledici tega pa so po nepotrebnem povzročili stroške nasprotnemu udeležencu, zato so stroške celotnega postopka dolžni nositi v skladu s petim odstavkom 35. člena ZNP.
14. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo predlagateljev zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).
15. Odločitev o stroških je odpadla, ker jih predlagatelji niso priglasili.
1 K. in pokojna S.M.. 2 Pri tem je irrelevantno, da je tekom pritožbenega postopka postala pravnomočna tudi sodba III P 255/2017 z dne 15. 2. 2019. To na samo odločitev v zadevi ne vpliva, ker kot bo obrazloženo v nadaljevanju, sta predlagatelja ob postavitvi nove ograje poznala mejo svoje nepremičnine, ki je bila dokončno urejena v geodetskem postopku v letu 2010. 3 VSRS sklep II Ips 112/2014 z dne 20.11.2014. 4 R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, str. 276. 5 VSL sklep II Cp 1299/2014 z dne 9. 6. 2014, IV Cp 2048/2015 z dne 19. 8. 2015.