Jedro

Po določbi 1. tč. 1. odst. 355. čl. OZ terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, dimnikarske storitve in vzdrževanje snage, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva, zastarajo v enem letu. Vendar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo določbo 2. odst. tega člena, da začne zastaranje teči po preteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka tako s p r e m e n i, da glasi: Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v A. opr.št. I 2003/00193 z dne 28.01.2004 ostane v celoti v veljavi v 1. in 3. točki izreka ter je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 59.490,00 SIT pravdnih stroškov postopka na prvi stopnji, v 15-ih dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.04.2004 dalje do plačila; sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu (zavrnilni del v I. tč. Izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 39.630,00 SIT pritožbenih stroškov, v 15-ih dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.01.2006 dalje do plačila, v 15-ih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v I. točki izreka delno vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi istega sodišča opr.št. I 2002/00089 z dne 19.06.2002 v 1. in 3. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati glavnico v višini 24.737,00 SIT z obrestmi od posamičnih določno opredeljenih zneskov od določenih datumov, navedenih v I. točki izreka sodbe, ter 10.400,00 SIT izvršilnih stroškov z obrestmi, v preostalem delu pa je sklep o izvršbi razveljavilo in zahtevek v tem obsegu zavrnilo. V II. točki izreka je delno vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi opr.št. I 2003/00193 z dne 28.01.2004 v 1. in 3. točki izreka tako, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki glavnico v znesku 44.058,00 SIT z obrestmi od v izreku določno opredeljenih datumov in zneskov ter 12.000,00 SIT izvršilnih stroškov z obrestmi, ter v preostalem delu sklep o izvršbi razveljavilo in zahtevek v tem obsegu zavrnilo. Glede stroškov je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške (III. točka izreka).

Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu spremeni in stroške postopka naloži v plačilo toženi stranki, podrejeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da bi sodišče prve stopnje moralo zavrniti ugovor zastaranja toženke, ni pravilno uporabilo določb Obligacijskega zakonika (OZ). V obrazložitvi sodbe je navedlo, da sta 1. odst. 378. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) in 1. odst. 355. čl. OZ vsebinsko enaka. To drži, vendar je OZ glede zastaranja terjatev, ki zastarajo v enem letu, uzakonil bistveno novost, in sicer, da začne zastaranje teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Terjatve, zapadle v letu 2002 do 20.06.2002 v znesku 13.146,00 SIT torej niso zastarane, saj je začel enoletni zastaralni rok teči šele s 01.01.2003 in se do vložitve izvršilnega predloga 04.07.2003 še ni iztekel. Predlaga, da se v tem delu sodba ustrezno spremeni. Tudi odločba o stroških ni pravilna, sodišče je odločitev, da mora vsaka stranka trpeti svoje stroške postopka, obrazložilo z dejstvom, da gre za spor majhne vrednosti in glede na kriterij uspeha v pravdi. Uspeh ni enak, tožeča stranka je v večjem delu v pravdi uspela. Tožena stranka bi ji morala v celoti ali v pretežnem delu povrniti stroške postopka, v celoti pa gredo tožeči stranki stroški poravnalnega naroka, saj je na narok pooblaščenka tožeče stranke pristopila, tožena pa ne in sodišče postopka ni nadaljevalo z glavno obravnavo in tudi ni stroškov tega naroka naložilo v plačilo nasprotni stranki, čeprav je tožeča stranka na naroku priglasila separatne stroške. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je delno utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo v delu, ko je delno razveljavilo sklep o izvršbi z dne 28.01.2004 (terjatve zapadle do 20.06.2002 v skupnem znesku 13.146,00 SIT). Tožeča stranka vtožuje plačilo terjatev za komunalne storitve. Take terjatve zastarajo v enem letu, saj po določbi 1. tč. 1. odst. 355. čl. OZ terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, dimnikarske storitve in vzdrževanje snage, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva, kot v danem primeru, zastarajo v enem letu. Vendar je sodišče prve stopnje očitno spregledalo določbo 2. odst. tega člena, da začne zastaranje teči po preteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo in zastaranje teče, čeprav se dobave ali storitve nadaljujejo (3.odst.). Če je torej drugi predlog za izvršbo podan 04.07.2003, kot je ugotovljeno v izpodbijani sodbi, terjatve, zapadle v letu 2002, niso zastarale. Torej tudi sporne terjatve v skupnem znesku 13.146,00 SIT niso zastarale. Zato tudi ni prenehala pravica tožeče stranke zahtevati izpolnitev obveznosti (1. odst. 335. čl. OZ). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu v II. točki izreka tako spremenilo, da se sklep o izvršbi z dne 28.01.2004 vzdrži v celoti v veljavi (4. tč. 358. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Tožeča stranka se je pritožila zoper sodbo v celoti, razlogov, s katerimi bi napadala zanjo neugodno odločitev pod točko I izreka pa ne poda. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je materialno pravo pravilno uporabljeno in tudi uradoma upoštevnih kršitev postopka ni zasledilo (2. odst. 350. čl. ZPP, zato je v preostalem obsegu pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje (353. čl. ZPP).

Glede na delno spremembo sodbe je pritožbeno sodišče odločilo o stroških vsega postopka (2. odst. 165. čl. ZPP). Po spremenjeni sodbi je uspeh tožeče stranke v postopku približno 75%. Tožena stranka v postopku stroškov ni priglasila in je dolžna tožeči stranki ustrezen del stroškov povrniti. Stroški tožeče stranke v postopku na prvi stopnji so 200 točk za prvo pripravljalno vlogo, 300 točk za pristop na naroka ter 20% zaradi DDV in 2% materialnih stroškov ter 12.000,00 SIT sodne takse, skupaj glede na vrednost točke 110,00 SIT 79.320,00 SIT ter je toženec 3/4 teh stroškov, torej znesek 59.490,00 SIT z obrestmi dolžan povrniti tožeči stranki (2. odst. 154. in 155. čl. ZPP). Ni pa upravičena tožeča stranka do povrnitve stroškov za pristop na poravnalni narok v celoti (separatnih stroškov - 156. čl. ZPP), saj se v primeru, če na poravnalni narok ne pride ena od strank, šteje, da poskus poravnave ni uspel (4. odst. 305.b čl. ZPP) in je sodišče prve stopnje zatem opravilo glavno obravnavo, sicer ne takoj, kar pa ni obveza, saj sodišče, če se poravnalni narok ne zaključi s sklenitvijo sodne poravnave, le praviloma takoj začne glavno obravnavo (1.odst. 305.c čl. ZPP). Tožeča stranka tudi ni upravičena do povrnitve priglašenih stroškov za prejem odločbe prve stopnje in poročilo stranki, saj so ti stroški vsebovani v stroških za sestavo pritožbe.

Glede na uspeh mora tožena stranka tožeči stranki povrniti tudi pritožbene stroške, ki so odmerjeni na 39.630,00 SIT (sodna taksa za pritožbo 22.800,00 SIT, sestava pritožbe 125 točk, povečano za 20% DDV in 2% materialnih stroškov), z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.01.2006 dalje, do plačila.