Jedro

Zmotno je stališče pritožnika, da pravica upnika do vpogleda v stečajni spis obsega tudi pravico do vpogleda v poslovno dokumentacijo stečajnega dolžnika, saj ta ni del stečajnega spisa. Zato je pravilno stališče prvostopnega sodišča, da mora upnik za vpogled v to dokumentacijo oziroma dostop do nje izkazati konkreten (pravni) interes.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika B. O. za dostop do dokumentacije z dne 02. 04. 2010. Upnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Stečajni dolžnik je na pritožbo odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik je kot upnik v stečajnem postopku, ki se vodi nad dolžnikom Z. S., z.b.o. (Z. S.; zadruga) vložil zahtevo za dostop do dokumentacije, ki jo je specificiral v 17 točkah. Listine, naštete v točkah 1 do 4 zahteve, so listine o poslovnih dogodkih dolžnika še pred začetkom stečajnega postopka. Dokumentacija, navedena v točkah 5 – 14, predstavlja odredbe in odločbe B. S. ter odgovor, ugovore in poročila dolžnika B.S.. Pod točko 15 je upnik zahteval dostop do pogodb z vsemi dosedanjimi izvajalci storitev za stečajnega dolžnika, pod točko 16 račune in vzorce računa, katere ti izvajalci izstavljajo stečajnemu dolžniku, pod točko 17 pa izpis prometa na TRR stečajnega dolžnika za čas od zadnjega izpiska, dostavljenega upniškemu odboru, do 02. 04. 2010. Pritožnik graja stališče prvostopnega sodišča, po katerem ni vsa dokumentacija stečajnega dolžnika, zlasti ne tista iz časa rednega poslovanja, del stečajnega spisa, vsled česar mora upnik izkazati „neposreden, konkreten in realen“ pravni interes za dostop do posameznih dokumentov. Trdi, da ima vsak upnik kot stranka postopka pravico pregledovati in prepisovati vse listine (vseh) spisov v zadevi, v kateri je udeležen in mu za to ni potrebno izkazovati posebnega pravnega interesa, ker mu tega daje že status upnika.

Zmotno je stališče pritožnika, da pravica upnika do vpogleda v stečajni spis obsega tudi pravico do vpogleda v poslovno dokumentacijo stečajnega dolžnika, saj ta, kot je to pravilno ugotovilo prvostopno sodišče, ni del stečajnega spisa. Zato je pravilno stališče prvostopnega sodišča, da mora upnik za vpogled v to dokumentacijo oziroma dostop do nje izkazati konkreten (pravni) interes. Utemeljiti mora, za uveljavitev katere pravne ali druge opravičene koristi in v katerem postopku oziroma zakaj potrebuje posamezne od listin, ki jih navaja. Zgolj s trditvami o domnevnih zlorabah in prikrivanjih podatkov, o obstoju dvoma v verodostojnost upraviteljevih finančnih in drugih poročil, o dvomu v zakonitost, transparentnost in korektnost poslovanja stečajnega upravitelja nikakor ne more izkazati zahtevanega interesa. V kolikor zatrjevani sumi in dvomi obstajajo, je v pristojnosti drugih organov stečajnega postopka in organov državnega pregona, da raziščejo, ali so ti sumi utemeljeni in v tej zvezi pridobijo potrebno dokumentacijo.

Ob povedanem upnik z domnevo, da premoženje, ki ga je stečajni upravitelj evidentiral ob prevzemu svoje naloge in je vnešeno v otvoritveno bilanco stečajnega dolžnika, ni edino premoženje, ki ga je dolžnik dejansko izkazoval, ki jo utemeljuje z dvomom v verodostojnost in resničnost podlag za sklenitev pogodb, naštetih v točkah 1 - 5, zahteve za dostop do navedenih listin ne more utemeljiti.

Navedeno velja tudi za trditve o domnevni odškodninski odgovornosti B. S. za škodo, ki naj bi nastala upnikom Z. S, ker naj bi opustila dolžni nadzor in ukrepanje zoper poslovodstvo zadruge. Teh trditev pritožnik ni podkrepil prav z nobenim dejstvom oziroma okoliščino, ki bi vsaj na stopnji verjetnosti izkazovala trditve o opustitvi dolžnega nadzora. Sicer pa prvostopno sodišče utemeljeno izpostavlja, da upnik ne trdi, da bi že sprožil odškodninski postopek zoper B. S. kot upnik Z. S. Pritožbeno sodišče nadalje v celoti soglaša z razlogi prvostopnega sodišča za zavrnitev zahteve za dostop do dokumentacije, navedene od št. 15 - 16 in 17 zahteve in se jim v izogib ponavljanju pridružuje. Tudi trditve o indicih in utemeljenem sumu, da stečajni upravitelj posluje s povezanimi osebami, da se pri tem prekomerno in neutemeljeno izčrpava stečajna masa, da se zaračunavajo dela, ki pogodbeno niso dogovorjena ali pa se zaračunavajo v večjem obsegu, kot je v pogodbi določeno, pri čemer naj ne bi bilo uradno docela znano, kdo sploh so vsi pogodbeni izvajalci in na kakšni podlagi ter kaj opravljajo, so prepavšalne, da bi upnik z njimi lahko opravičil svojo zahtevo.

Prvostopno sodišče je pravilno pojasnilo, da imajo pristojni organi možnost pridobiti dokumentacijo, ki jo zahteva upnik, v okviru konkretnega postopka preiskave oziroma pregona. Pooblastil za pridobitev dokumentacije, v smislu, kot ga razume pritožnik, pa upnik po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) nima.

Prvostopno sodišče je ob povedanem pravilno odločilo, ko je zahtevo upnika za dostop do dokumentacije zavrnilo.

Prvostopno sodišče ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb postopka, niti nobene od tistih, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP). Dejansko stanje pa je pravilno in popolno ugotovilo.

Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo upnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 121. člena ZFPPIPP).