Jedro

Toženec je bil v spornem obdobju prijavljen v obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi 20. točke 15. člena ZZVZZ kot oseba z drugimi prihodki in s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Ob ugotovitvi, da za določeno obdobje ni plačal prispevkov, je tožeča stranka zoper toženca utemeljeno podala predlog za izvršbo, s katerimi bi se neplačani prispevki poravnali.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. 0003 I 2004/02350 z dne 15. 3. 2005 ostane v veljavi v 1. in 3. točki izreka sklepa.

Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec. V pritožbi navaja, da se obravnave ni uspel udeležiti, saj je bil službeno odsoten, kar je bilo tudi zapisano v opravičilu. Razpravljajoča sodnica je njegovi mami pojasnila, da je opravičilo sprejeto in da bo ponovno vabljen. Namesto vabila pa je dobil sodbo. Toženec prosi, da se opravičilo upošteva in da sodišče sliši obe strani v postopku. Nadalje navaja, da je bila dne 1. 4. 2011 s strani tožeče stranke izdana odločba št. ..., iz katere izhaja, da je po določbi 126. člena ZDavP-2 davčna obveznost za znesek 217,80 EUR prenehala dne 13. 3. 2011. Toženec prilaga tudi kopijo omenjene odločbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ugodi pritožbi in da se mu omogoči zagovor.

Pritožbe ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb. Pri tem je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejansko stanje ter ob pravilni uporabi materialnega prava pravilno razsodilo. Pri tem tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti postopkovnih določb, katere uveljavlja toženec v pritožbi.

Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožeča stranka zoper toženca vložila predlog za izvršbo. Uveljavljala je plačilo neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in sicer za obdobje od 9. 2. 1999 do 23. 9. 2003 v višini 582,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zoper sklep o dovolitvi izvršbe je ugovarjal toženec, zato je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovolilo izvršbo. Postopek se je nato nadaljeval pred pristojnim sodiščem. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil toženec v spornem obdobju v obvezno zdravstveno zavarovanje prijavljen na podlagi 20. točke 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami) kot oseba z drugimi prihodki in s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. V 2. točki 46. člena v zvezi s 4. alinejo 2. točke 48. člena zavarovanci, zavarovani po 20. točki 15. člena plačujejo prispevek za pravico do zdravstvenih storitev, povračila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo ter v veljavi obdržalo tudi 1. in 3. točko sklepa o izvršbi, opr. št. 0003 I 2004/02350 z dne 15. 3. 2005. Toženec v pritožbi niti ne navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo dejansko stanje ali, da bi sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo. Iz pritožbe izhaja, da naj bi sodišče prve stopnje kršilo določbe postopka, ki se nanašajo na udeležbo strank na glavni obravnavi. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je toženčeva mama sodišču predložila opravičilo, ki pa niti ni lastnoročno podpisano. Toženec odsotnost opravičuje s službeno obveznostjo, brez da bi sodišču v zvezi s tem predložil dokazila oziroma da bi svojo odsotnost predhodno opravičil. Po stališču pritožbenega sodišča zato sodišče prve stopnje opravičila utemeljeno ni sprejelo. Tožencu nikakor ni bila odvzeta pravica sodelovanja v postopku, kar pomeni, da so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

Glede sklicevanja toženca na odločbo tožeče stranke št.... z dne 1. 4. 2011, s katero je bilo odločeno, da se dolg zavezanca (toženca) iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje v višini 217,80 EUR šteje za neizterljivega in se zaradi zastaranja dolg v višini 217,80 EUR odpiše, pa pritožbeno sodišče poudarja, da sme skladno s 1. odstavkom 337. člena pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 4. odstavka 286. člena tega zakona (eventualna maksima). Upoštevaje navedeno določbo pritožbeno sodišče novot, podanih šele v pritožbenem postopku (že citirana odločba tožeče stranke) ni smelo upoštevati.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.